Prizor na posnetku koncerta, pred nekaj meseci ga je predvajala nacionalka, je bil ganljiv. Gospa v poznih letih, sto jih je štela, je z dirigentom pred stotisočglavo publiko na največjem bruseljskem trgu zaplesala dunajski valček. Vse življenje ga je plesala, zakaj ga ne bi še pri stotih, je »točko« najavil Andre Rieu, sloviti nizozemski violinist, dirigent in lastnik največjega zasebnega orkestra na svetu, ki na svetovnih turnejah preigrava Straussove komade in operne štiklce za široko občinstvo; Rieu novembra pride tudi v Ljubljano. Publika je po »točki« podivjala, ploskanje se ni hotelo poleči. Komu in čemu so ploskali – vitalnosti stare gospe, šarmu Straussovih valčkov ali dunajski uglajenosti dirigenta, ki je drobno gospo malce sukal in malce nosil – ni bilo povsem jasno. Kakorkoli, tudi sama sem podlegla čustvom in se navdušeno zadrla v kuhinjo tašči: »Daj, pridi hitro. Tole moraš videti. Stoletnica pleše valček.«
Ranka Ivelja
Moje 91-letne tašče Rieu ni razveselil. Pravzaprav jo je razjezil. »Zakaj se pa tale dela norca iz nas starih. A ne vidiš, da gospa komaj stoji. Kakšen ples za božj...