Morale bi tuliti vse sirene in utripati rdeči alarmi. Toda odgovorni le zamahujejo z roko, rekoč »ah, vse je v redu«. To je zmeraj eden izmed zanesljivih indicev, da smo na sledi novi aferi. V Dnevniku smo v minulih dneh razkrili, da namerava državni Premogovnik Velenje v času rekordnih cen premoga v tujini kupiti znatne količine tega energenta in ga uvoziti v Slovenijo. Izračunali smo, da bodo v državni družbi za gigadžul – to je enota, s katero merimo energijsko vrednost premoga, skupni imenovalec vseh premogov tega sveta – plačali desetkrat višjo ceno, kot znaša najvišja še dopustna cena, ki jo sme za velenjski lignit plačati Termoelektrarna Šoštanj. Ta je edini kupec pod Velenjem izkopanega lignita. Torej, ko vrednost premoga prebija zgodovinske rekorde, bo državna družba, ki se ukvarja izključno z izkopavanjem premoga, ta energent kupila v tujini in plačala prevoz v Slovenijo, namesto da bi ga v svojih rovih izkopala sama. Če ste se ob tem prijeli za denarnico, ste edini: v državni družbi, ki velja za prvi steber slovenske energetike, v državnem holdingu, pod katerega okrilje spada, in celo na pristojnem ministrstvu v tem ne vidijo težav. V krizi se ne špara, pravijo. Še pomnite nekdanjega ministra in njegovo krilatico v času neke druge, zdaj že skoraj pozabljene krize: »Reševali smo življenja.«
Anja Hreščak
V Šoštanju se je pred poldrugim desetletjem ob belem dnevu in pred našimi očmi zgodil največji rop v zgodovini države, mater vseh korupcijskih afer, gradnja šestega...