Pot zelene rege, naravoslovna tematska pot, ki je del pisanega naravnega sveta Vodomčevega gaja, kjer živi tudi mnogo redkih in ogroženih vrst rastlin in živali, je dolga 900 metrov in prilagojena posameznikom in družinam, zasnovana pa je tako, da si jo lahko ogledajo tudi gibalno ovirani obiskovalci.
Pot do Vodomčevega gaja obiskovalca lepo vodi z označenimi smerokazi od cerovskega parkirišča v dolino do lesenega razglednega objekta Vodomčeve učilnice, kjer se vodeni ogled gaja z izkušenimi vodniki, ki predstavijo naravne pogoje kraške pokrajine ter goste spomnijo na spoštljiv odnos do narave, v poletni sezoni vsak dan tudi začne.
Idilični živahni ribnik in ornitološka postaja
»Vodomčev gaj, ki ga omogočajo štirje kraški izviri, ki nikoli ne presahnejo, je s svojimi mokrišči, ribniki, opazovalnicami za ptice, z ornitološko postajo, objektom Vodomčeva učilnica ter z izkušenimi vodniki v trinajstih letih postal zelo obiskana učilnica v naravi. Zaradi zaščite naravne dediščine in svojih bogatih živih vsebin predstavlja zaprto območje ob osrednjem delu naravoslovne učne poti Po sledeh Vodomca. Pot poleg te lokacije povezuje med seboj tudi edinstveno naravno in kulturno dediščino širšega območja, kot sta Tabor Cerovo in Županova jama. Posebna dodana vrednost nove tematske Poti zelene rege pa je obisk ornitološke postaje in ogled obročkanja ptic, ki sta rezultat večletnega uspešnega sodelovanja z obročkovalci in strokovnjaki za ptice,« je edinstven dolenjski turistični cilj predstavila soustvarjalka vsebin Vodomčevega gaja Andreja Lotrič.
»Da delamo dobro in prav, pa nam poleg zelene rege, ki je zavarovana kot ranljiva vrsta in uvrščena na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst, sporoča tudi prisotnost mnogih drugih vrst živali. Naj omenim le redko gnezdilko čapljico in vodnega hrošča z imenom črni potapnik, ki spada v zelo ogroženo skupino žuželk. Strokovnjaki so odkrili, da v naših ribnikih tudi on pridno razvija svoj življenjski krog,« je še povedala Lotričeva.
Gnezditveni otoki in opazovalnice za ptice
»Naravne danosti tukaj so bogate, kar omogoča precejšnjo raznovrstnost življenjskih okolij. Že stik dinarskega gozda z mokrotnimi travniki kraškega polja in podzemnim kraškim svetom omogoča obilico življenja, kulturna krajina z mejicami, starimi sadovnjaki in manjšimi, večinoma ekstenzivno obdelovanimi kulturnimi površinami pa pestrost še poveča. In poslanstvo Vodomčevega gaja je ohranitev tukajšnjih življenjskih okolij ter obnovitev tistih, ki so ogrožena. Tam so namreč ustvarjeni različni tipi mokrišč, ki so postala življenjsko okolje mnogim živalim. Gnezditveni otoki, blago pretočne vodne površine ter rečni meander so tako ustvarjeni z namenom zagotavljanja biotsko pomembnih habitatov za ptice, dvoživke in kačje pastirje. Na strateških mestih pa so v prostor preudarno umeščene opazovalnice za ptice, ki s svojo podobo dajejo pečat gaju,« je opisala naravni biser Lučka Jere, prav tako soustvarjalka vsebin Vodomčevega gaja.
In prav vodomec, drobna, hitra in izredno barvita ptica, ki so jo člani društva Cer opazili tu kot eno prvih ptic, je bil navdih za poimenovanje Vodomčevega gaja. Vodomec namreč prebiva ob vodah, bogatih z ribami, na brežinah si par vodomcev uredi tudi svoj dom. Regulacija rečnih strug in pomanjkanje naravnih gnezdilnih sten pa na žalost vodomca tako ogroža, da je uvrščen na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst. V Vodomčevem gaju so mu namenili gnezdišče na gnezdilnem otoku in dodatno gnezdilno steno.
Ob predstavitvi vseh lepot dolenjskega krasa je predsednik Turističnega društva Cer Cerovo Marjan Koščak poudaril, da izletniška točka Vodomčev gaj vsako leto vztrajno raste in vsako leto bogati s svojimi vsebinami. Okolje, v katerem leži, namreč ponuja nešteto možnosti za razvoj. »Tehnično gledano je kot izletniška točka dokončan, vsebinsko pa popolnoma odprt za nove turistične produkte,« je še poudaril.
V Grosupljem bo Evropski center pohodništva
Ob odprtju nove tematske poti na Cerovem je na njihov pomen spomnil Jože Prah, predsednik sveta za razvoj turizma pri Turistični zvezi Slovenije:
»Slovenija je edina država, ki ima kar 80 odstotkov gozdov v zasebni lasti in zato še kako potrebujemo poti, ki usmerjajo turista v naravni prostor. V Sloveniji imamo kar 700 različnih tematskih poti, 10.000 označenih planinskih poti, mnogo več kot druge države v Evropi. Cerovo stoji ob evropski pešpoti E6, mimo vodita turnokolesarska in planinska pot. Domačini so tu prepoznali ves potencial, zato ni presenetljivo, da se v Sloveniji na splošno zelo hitro povečuje obisk v naravi in da vas Cerovo že poznajo daleč naokoli.« Čestitkam domačinom in članom društva Cer za nesebično delo in zgleden odnos do naravnih danosti se je pridružil župan občine Grosuplje Peter Verlič, ki je prisotnim tudi obljubil, da bo jeseni prišla na vrsto ureditev makadamske pešpoti, ki vodi do cerovskega naravnega parka, in poudaril pomen tega turističnega bisera za primestno občino. Na junijski seji razvojnega sveta ljubljanske urbane regije je bil sprejet razvojni program do leta 2027.
»Eden izmed regijskih projektov, ki je umeščen v program, je tudi Evropski center pohodništva, ki bo imel center v občini Grosuplje, ob evropski pešpoti E6. Želja je, da bi center stal na območju Županove jame. Tako bi se evropski pohodniki o pohodništvu še kaj naučili in šli po teh čudovitih naravnih poteh. Prav tako pa potekajo tudi pogovori s Slovenskimi železnicami, da bi železniška postaja na Spodnji Slivnici postala vstopna točka za obisk vseh turističnih lepot občine,« je delil predvsem za domačine spodbudno novico župan občine Grosuplje.