Plesni večeri pod Plečnikovimi arkadami na glavni ljubljanski tržnici, ki potekajo vsako sredo od 20. ure pa tja do polnoči, privabijo ljubitelje plesa in glasbe različnih generacij. »Priznam, da sem bila nad odzivom udeležencev, ki so izkoristili priložnost, da na kratkem uvodnem tečaju spoznajo nekaj osnovnih korakov kizombe, prijetno presenečena,« nam je povedala Barbara Pavlin, učiteljica plesa. S plesom, ki ima korenine v Angoli, v njem pa se prepletajo vplivi tudi drugih nekdanjih portugalskih kolonij (Zelenortski otoki, Gvineja Bissau, Mozambik ter Sao Tome in Principe), kar se kaže v različnih plesnih stilih, se je srečala pred trinajstimi leti. Kot je povedala, sta s takratnim partnerjem opravila kar nekaj tečajev v Londonu in na Portugalskem, nato pa sta začela kizombo poučevati v Ljubljani. »Kizomba je izredno družaben ples, ki se tudi sicer pogosto pleše na ulicah evropskih prestolnic. Osnovni koraki in gibanje telesa izhajajo iz sembe (tradicionalni ples iz Angole, op. p.), spremenil pa se je karakter plesa,« pove Pavlinova in omeni, da sta v ospredje prišla posebna povezanost in občutek v paru. Kar se je dalo čutiti že med spremljanjem plesalcev, ki so se pozibavali v ritmih kizombe, getto zouka, tarraxinha, semba, zouka in kompa, kot nas je poučila sogovornica, preden se je obrnila k skupini plesalcev na plesnem podu in zaklicala: »Menjava.«
Ples, ki izhaja iz objema
Metka Jankovič, ki pleše kizombo že osem let, nam je razložila, da je menjava parov, če seveda par to želi, med plesom nekaj normalnega. »Vedno prihajamo brez parterjev, saj kizombo vsaj nekateri razumemo kot šport. Prav tako vsi radi delimo izkušnje in znanje. Treba je vedeti, da gre za poseben ples, pri katerem se par mora čutiti. Je zelo senzualen, ogromno plesne tehnike izhaja samo iz objema,« je povedala Jankovičeva in nam pokazala nekaj osnovnih korakov. »Po nekaterih podatkih ples izhaja z Zelenortskih otokov, kjer je bila nekoč razdelilna suženjska postaja za Afriko in naprej v svet. Sužnji so bili v okovih in niso imeli pravih možnosti za gibanje,« pove sogovornica in razloži, da je dovolj, če partnerja ali partnerico samo objameš in se premikaš. »Dovolj je že, če samo hodiš in se zliješ z osebo in glasbo. Lahko si na mestu in samo uživaš, se premikaš levo in desno ali le naprej in nazaj.« Kot da s plesom častiš osebo, ki pleše s teboj. In kot je bilo iz ust mnogih slišati tisti večer, je kizomba zagotovo terapevtski ples. Kot tudi ulični ples, ki v prevodu pomeni praznovanje, zabavo.
Po kratkem polurnem tečaju so se parom na podlagi iz linoleja, ki ga podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice položi za to priložnost, hkrati pa poskrbi tudi za primerno ozvočenje, pridružili pravi profesionalci, ki so do takrat poplesavali ob strani oziroma se družili v lokalih pod arkadami. Na naše veliko presenečenje so bili med njimi tako mladi kot pari v zrelih letih. Prav simpatično se je po polurnem tečaju nežno gledal in pozibaval tudi mladi par, ki je k nam na počitnice prišel iz Španije. »Obiskovala sva osnovni tečaj salse. Ples na ulici je pri nas v Madridu nekaj vsakdanjega,« nam je povedala Maria in dodala, da sta na plesni večer v naši prestolnici naletela po naključju, ko sta se odpravljala na večerjo. »Še sreča, da sva vajena večerjati bolj pozno, saj bova očitno ostala še nekaj časa,« je povedala in se nasmehnila partnerju, ki je priznal, da bolj kot ples ta hip potrebuje dobro hrano.
Zaradi vnukov izpustila salso
Da so navadno prav ženske tiste, ki na plesni tečaj pripeljejo svojega partnerja, je potrdila tudi Ladka Sršan. »Plesati sem začela takoj po upokojitvi. V Centru Ceneta Štuparja sem se začela učiti salse. Seveda sama. Mož je sicer pozdravil moje veselje do plesa, a se mi je pridružil šele po štirih mesecih,« pove sogovornica in doda, da sta pred epidemijo kar štirikrat na teden plesala. »Tudi doma kdaj zapleševa, vendar ni isto,« pove, medtem ko s pogledom spremlja moža, ki se je pozibaval z drugo plesalko. »Nikoli nisva imela težav z menjavo plesnih parov. Je pa res, da sva med starejšimi,« še pove sogovornica, ki plesne večere v Ljubljani pozdravlja. »Udeležila sva se prvega, bil je sving, prejšnji teden pa nama zaradi varstva vnukov ni uspelo priti na salso. Imava pa namen ujeti vse naslednje plesne srede,« je še povedala ter se ob klicu »menjave« prepustila objemu moža Dragana. Na naše pohvale gibanja po plesnem podu, nam je izdal manjšo skrivnost: »Naj vam izdam skrivnost, ki so mi jo nekoč zaupali: kdor se hoče izkazati kot dober plesalec, se mora naučiti le pet glavnih korakov, ki jih nato kombinira tri minute, točno toliko, kot ponavadi traja ples.«
In bolj ko se je večer nagibal v noč, bolj vroče in strastno je postajalo na plesišču. Če ste tokratni plesni večer zamudili, vabljeni že naslednjo sredo, 27. julija, ko se bo Studio Dansa predstavil z swingom z zahodne obale in udeležence povabil, da se jim pridružijo na plesišču. Za tečaj kizombe pa, kot pravi Barbara Pavlin, bo treba počakati na konec septembra, ko se bodo ponovno začeli vodeni tečaji.
