Slovenija ima drugega svetovnega prvaka v atletiki v zgodovini samostojne države. Metalec diska Kristjan Čeh si je namreč v noči na sredo po slovenskem času pričakovano pokoril konkurenco, ob tem pa z 71,13 metra postavil še rekord svetovnih prvenstev. Skupno je to šesta kolajna za Slovenijo na tekmovanju najboljših atletov in atletinj z vsega sveta, doslej pa je bil zlat le Primož Kozmus v metu kladiva v Berlinu leta 2009.
Čeh: V finalu sem bil povsem sproščen
Da je Kristjan Čeh v odlični formi in dobro razpoložen, je bilo jasno že po kvalifikacijah. V njih je sicer zasedel drugo mesto, a to s prvim metom, za katerega je kasneje dejal, da je bil bolj kot ne ogrevalni. V finalu pa je prestavil v višjo prestavo in bil na Hayward Fieldu razred zase. »Po drugem metu, ki je bil prek 69 metrov, sem si dejal le, da ne smem izgubiti kolajne, pa katerakoli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj – met čez 70 metrov in rekord prvenstev. Bilo je prek 71 metrov, nato pa sem si želel še več, a ni šlo. Je pa to moja prva članska kolajna, in to zlata,« je po tekmi, ogrnjen v slovensko zastavo, za STA povedal Kristjan Čeh. Na drugem mestu je pristal najboljši v kvalifikacijah, 19-letni Litovec Mykolas Alekna (69,27 m), sicer sin nekdanjega dvakratnega olimpijskega in dvakratnega svetovnega prvaka Virgilijusa Alekne, bron pa je osvojil njegov rojak, nekdanji svetovni in aktualni evropski prvak Andrius Gudžius (67,55 m).
23-letni Ptujčan je sicer finalni nastop začel slabo. Po uvodnem metu 65,27 metra je zmajeval z glavo, a se nato zbral in v tretjem z 71,13 metra prejel glasen aplavz prisotne publike, ki je preglasila tudi njegov zmagovalni krik. Čeh je imel na koncu dva meta prek 70 metrov, edini je presegel to mejo in se povsem približal državnemu rekordu 71,27 metra, s katerim je v Birminghamu 21. maja letos na diamantni ligi prešel na deseto mesto v zgodovini. »Star sem komaj 23 let. Čaka me še deset ali več let kariere. Vmes bo še veliko olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev. Pomembne so kolajne. Vsekakor sem zadovoljen, da sem svetovni prvak, ampak zame ima večji pomen svetovni rekord. Ta ostane za dlje časa zapisan v zgodovino, v metu diska je, recimo, najstarejši,« je od ponosa žarel Čeh. Najboljši dosežek v zgodovini meta diska, s katerim so tekmovali že na antičnih olimpijskih igrah, je s 74,08 metra Nemcu Jürgnu Schultu uspel v domačem Neubrandenburgu 6. junija 1986.
Ker je v letošnji sezoni diamantne lige še neporažen in so se vsi njegovi meti gibali okoli 70 metrov, je Čeh pred tekmovanjem veljal za glavnega favorita za zlato odličje. Pritiska zaradi tega ni čutil. »Z veseljem sem spremljal, kaj drugi pričakujejo od mene. Sam pa sem vedel, kaj moram storiti, in to sem tudi naredil. Vedel sem, da se od mene veliko pričakuje, pisalo se je o kolajnah, o zlatem odličju. A v finale sem šel sproščen. Nisem veliko razmišljal o tem. Imel sem čiste misli, tehnika, krog, občutki. Če to zadenem, bo letelo, in to se je tudi zgodilo.«
Apostolovska zadovoljna, Zupinova manj
Ob Čehu je imela Slovenija na petem dnevu svetovnega prvenstva še dve predstavnici. V finalu skoka v višino je Lia Apostolovski zasedla 12. mesto z 1,89 metra. Zmagala je Avstralka Eleanor Patterson (2,02 m) pred Ukrajinko Jaroslavo Mahučik (2,02 m) in Italijanko Eleno Vallortigara (2,00 m). »Na prvenstvo sem prišla kot debitantka. Nisem imela norme, uvrstila sem se prek svetovne lestvice. Na koncu sem med 12 najboljšimi tekmovalkami na svetu. To je zame velik uspeh in motivacija za naprej,« je ocenila 22-letna slovenska atletinja, ki je z zanimanjem spremljala tudi nastop Čeha. »Celotna izkušnja tekme je bila zelo dobra, enkratna. Navijala sem za Kristjana. Spremljala sem ga iz neposredne bližine, saj sem bila poleg metališča. Ponosna sem, da smo osvojili zlato kolajno. Bila sem brez besed, uspel mu je izjemen met. Na drugi strani pa je bil zanimiv tudi boj za zlato kolajno v skoku v višino. Tudi to je dodatna motivacija za naslednja leta.«
V kvalifikacijah na teku na 400 m z ovirami pa je Agata Zupin obstala v kvalifikacijah. Zasedla je skupno 32. mesto (57,12) in se ni uvrstila v polfinale. »Pričakovala sem nekaj več, a to je čas, ki sem ga očitno trenutno sposobna doseči. Že v Novem mestu sem v teku na 200 metrov pred svetovnim prvenstvom videla, da nisem tako hitra, kot sem že bila. Za polfinale je bilo treba teči zelo dober izid, za kaj takega bom morala še precej delati. Po vseh težavah s poškodbami sem vesela, da sem lahko ponovno tekmovala na taki ravni. Do evropskega prvenstva naslednji mesec moram še malo trenirati, predvsem pa pridobiti samozavest,« je povedala Zupinova.
