Kriza, ki jo povzroča rast cen nafte, pa tudi plina in elektrike, je ustvarila razmere, ki kličejo po ponovnem premisleku ljubljanske prevozne strategije. Avtobusni promet bo dražji. Bo treba dvigniti cene ali pa dodati še več subvencij iz holdingovih presežkov in mestnega proračuna? Načrtovalci preteklih desetletij so trdili, da se osebnega avtomobila ne da spraviti s prestola. Tako prevažanje se bliža koncu, odziv na razmere pa spodbuja dialog med tramvajem in podzemno železnico. A oba zahtevata večletno uresničevanje, stanje pa sili v takojšnji poseg: prav to jesen bi se dalo prepričati ljudi, da je zaradi ekonomičnosti in ekologičnosti javni prevoz najboljša izbira. Zamisel, da bo električni osebni avto nadomestil osebni avtomobil na naftne derivate, pozablja na podobno cenovno rast kot pri vseh drugih energentih, poleg tega pa je slovenska oskrba z električno energijo dodobra zavožena in obeta še dodatno rast cen zaradi nesmotrne velenjske investicije in zanemarljive rasti uporabe vetrne in sončne energije.
Ljubljanski javni promet je seveda prav tako vezan na energente in druge okoliščine, ki se vse po vrsti dražijo. Kadar je vojna, so poceni samo ljudje. Že jeseni lahko predvidevamo, da bo prišel v novo finančno krizo. Edini odziv na višje stroške prevoza (ti se v prihodnje ne bodo bistveno pocenili), ki lahko olajša breme podražitev, je povečanje števila uporabnikov mestnega prometa. V to smer pa lahko kaj zaleže le javna kampanja, ki bo ne nazadnje tudi prispevek k neuspešnemu koncu oborožene agresije na evropski način življenja. Naj vas ne moti izraz kampanja. Kampanja je usklajeno in načrtno gibanje, s katerim obvladamo neko ozemlje. V novih razmerah Ljubljana prometa ne obvladuje več.
