Zaradi manjše okvare na kolesu se je z enourno zamudo Matjaž Hribljan, mlad cestni kolesar iz Ivanjega sela pri Uncu, odpravil na dobrodelno pot, na kateri bo v 13 dneh prekolesaril vseh 212 slovenskih občin. Pot, ki jo je včeraj začel pred občino Cerknica, bo 31. julija končal v Postojni.

V 13 dneh bo prevozil 2576 kilometrov

»Pripravljal sem se, da prekolesarim vseh 212 slovenskih občin, ko me je nagovoril znanec, ki ima prijatelja z ALS. Odločil sem se, da kolesarim za njih, da tudi javnost izve več o tej bolezni,« je povedal Hribljan, ki je v lanskem letu skupno zmagal v pokalu Slovenije, bil prvi na 12-urnem kolesarjenju kluba Cerkniški rekreativni kolesarji, kot član ekipe Kolesarskega kluba Jan Sport pa je zmagal tudi v 24-urni skupinski dirki SLO24ULTRA. Ob tem je opravil tudi jvEverest na trenažerju, kar pomeni, da je z eno vožnjo prekolesaril višino Everesta (8848 metrov), za kar je porabil 9 ur 44 minut, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku Pobeg s kolesom od Horjula do Planice (in s kolesom nazaj domov) in tako opravil 294 kilometrov poti.

Tokrat se podaja na 2576 kilometrov dolgo traso s kar 30.000 metri višinske razlike. »Načrtujem, da bom na uro prevozil povprečno 28 kilometrov. Na posameznih odsekih me bodo spremljali prijatelji kolesarji in podporniki društva,« je povedal Hribljan in pozval kolesarje, da se mu na poti pridružijo. »Pot bo dokaj naporna in tudi zabavna, saj bom obredel veliko zanimivih krajev. Celotna trasa se bo prenašala v živo na twitchu, kjer se lahko ljudje pogovarjajo z mano in pomagajo z donacijami,« je povabil kolesar. V vsaki občini se bo tudi ustavil in naredil posnetek, saj ima dogodek na facebooku svoj profil »212 občin« s povezavo do zemljevida, iz katerega je razvidno, katere dneve bo v katerih občinah. Na nekaterih izmed teh postankov ga bodo pozdravili oboleli z ALS in drugi člani Društva distrofikov Slovenije ter njihovi svojci. Odbor za ALS namreč deluje pod okriljem Društva distrofikov. Kot je Hribljan še povedal pred začetkom poti, težav z dolžino trase nima, tudi s peklensko vročino ima že nekaj izkušenj. Ne nazadnje je tudi gasilec, in da bi ga pred štirimi leti sprejeli v svoje vrste oziroma da bi opravil enega najtežjih izpitov, je telesno kondicijo nabiral prav s kolesom.

V Sloveniji okoli 150 do 160 bolnikov z ALS

ALS ostaja ena najtežjih nevroloških bolezni, vendar razvoj nevroznanosti in genetike nakazujeta, da bi se končno lahko začele pojavljati nove možnosti zdravljenja. Po dostopnih podatkih je v Sloveniji okoli 150 do 160 bolnikov z ALS, ki je veliko breme za bolnika in svojce. Zanje skrbijo v okviru multidisciplinarne skupine za ALS in v URI Soča. »Pomembno podporo bolnikom zagotavlja Odbor za ALS, ki deluje pod okriljem Društva distrofikov Slovenije in letos praznuje 20-letnico delovanja. Usodnost bolezni ponazarja podatek, da nikogar od obolelih ustanovnih članov odbora žal ni več med nami,« so povedali v Odboru za ALS in izpostavili, da je najbolj izrazit znak amiotrofične lateralne skleroze mišična šibkost, ki se lahko začne kjerkoli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. »Običajno bolezen človeka doleti sredi aktivnega življenja, praktično čez noč. Potek bolezni je predvidljiv – bolniki izgubijo sposobnost govora, požiranja, gibanja udov in dihanja. Prav tako ALS velja za bolezen z majhnim preživetjem, v povprečju tri do štiri leta. Zdravila, ki bi zaustavilo ali obrnilo potek bolezni, še ni,« so še povedali in izpostavili, da bodo zbrana sredstva namenili za sofinanciranje pomoči na domu ter nakup električne postelje in stropnega dvigala. V dobrodelni akciji je mogoče sodelovati s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo ALS5 na 1919 in prispevati 5 evrov.