O vzponu kolesarstva pričajo tudi številke prodanih koles. Statistični urad Republike Slovenije razpolaga s podatkom, da se od leta 2017 številka uvoženih koles vedno vrti nad 80.000. Lani smo jih denimo uvozili 82.600, poleg tega pa še 16.400 električnih koles. Zadnja leta se je močno povečal predvsem uvoz slednjih. Pred petimi leti smo jih uvozili nekaj manj kot 1500, lani že desetkrat več. V letu 2021 smo Slovenci opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. Na statističnem uradu so izračunali, da smo 2,2 odstotka te razdalje, torej 253 milijonov kilometrov, opravili s kolesom. In po kakšnih opravkih smo se vozili? Po vseh mogočih, vseeno pa se na kolo večinoma usedemo takrat, ko se želimo imeti lepo. Nekaj manj kot polovico kolesarskih poti smo namreč opravili zato, da bi lepo in kakovostno preživeli prosti čas.
»Slovenci smo že dolga leta kolesarski narod. Kolesarstvo je priljubljeno že dolgo časa, med epidemijo pa je bil porast rekreativnega kolesarstva še večji. Zagotovo pa je navdušenost nad kolesarjenjem, še posebej cestnim, večja zaradi uspehov naših fantov,« meni Maja Virnik, izvršna direktorica podjetja Proloco Trade, enega največjih uvoznikov koles v Sloveniji. Pojasnjuje, da se je letos povpraševanje po kolesih v primerjavi s preteklima letoma nekoliko zmanjšalo, a je še vedno veliko, zalog v trgovinah pa ni veliko, a tokrat predvsem na račun težav v dobavni verigi. Potrdi, da je trenutno v razmahu predvsem kolesarjenje z električnimi kolesi. V njihovem podjetju električna kolesa predstavljajo že četrtino prodanih koles, delež pa še raste. Prepričana je, da kolesarjenje ni muha enodnevnica in bo ostalo popularno tudi v prihodnjih letih. »Na eni strani je kolesarjenje zagotovo pravi način za zdravo in aktivno preživljanje prostega časa in raziskovanje krajev, na drugi strani pa tudi pomemben element mobilnosti. Ob vse večji dražitvi goriv bodo ljudje v še večji meri uporabljali kolo kot prevozno sredstvo do službe in po opravkih. In to ne le v mestih, ampak tudi na podeželju,« je prepričana sogovornica.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Suše vse več, namakanja njiv pa ni
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, da je vse več težav s sušo, slovenski kmetje pa si z namakalnimi sistemi pomagajo zgolj na odstotku vseh kmetijskih površin v državi, kaj o svoji glasbeni karieri meni Janez Per, dolgoletni vodja ansambla Alpski kvintet, kako nam v gospodarstvu kaže letos in v prihodnjem letu, kakšno je ozadje zakonske nezvestobe in ali čez plot pogosteje skačejo moški ali ženske, kako je bil pokojni igralec Demeter Bitenc, ki bi v teh dneh praznoval stoti rojstni dan, najbolj znan slovenski filmski negativec, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.