Osojnik je bil leta 1997 z zbirko Razglednice za Darjo tudi prvi prejemnik Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko – sicer pa je bil avtor več kot 30 knjig poezije za to nagrado pozneje nominiran še dvakrat, s pesniškima zbirkama Nekoč je bila Amerika (2003) ter Mah in srebro (2017), prejel je tudi Župančičevo in Jenkovo nagrado ter čašo nesmrtnosti za življenjsko delo. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov, vrsto let pa je uspešno vodil tudi mednarodni festival Vilenica.
Kot je v obrazložitvi dobitnika zlatnika poezije zapisala Darja Pavlič, je konstruktivni anarhizem, iz katerega izhaja Osojnik, mogoče prepoznati kot trajno ozadje njegovega delovanja vse do današnjih dni. »Za njegovo poetiko so značilni modernistični postopki, kot so denimo tok zavesti, asociativni preskoki ali fragmentarnost zgodb. Lirski subjekt je pripravljen govoriti o vsem, kar se mu dogaja, vendar ne na način naivnega izpovedovanja. Gre za učenega posameznika, ki načrtno motri sebe in druge, zato v njegovih pesmih najdemo tako opise in ironične komentarje lastnega početja, ocene družbenega dogajanja doma in v svetu ter dialoge z drugimi avtorji kakor razmisleke o filozofskih vprašanjih,« je še dodala. Zlatnik poezije podeljujejo od leta 2005, skupaj z Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta in malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem. Letošnja podelitev bo 30. avgusta na tradicionalni prireditvi na Starem gradu v Celju.
