Kolesarji na francoskem Touru so se ob startu trinajste etape v mestecu Bourg d'Oisans lahko še enkrat ozrli proti legendarnemu Alpe d'Huezu, na hitro strnili vtise peklenskega dogajanja v zadnjih dneh in nato začeli skoraj 200-kilometrsko popotovanje proti središču Francije do mesta Saint-Etienne. Ker so kolesarji zapuščali Alpe, razumljivo teren tudi včeraj ni bil ravninski. Etapa je bila uradno označena za ravninsko, a te na trasi ni bilo veliko. Prav nasprotno, udeleženci 109. dirke po Franciji so vnovič morali premagati več kot dva tisoč višinskih metrov, med katerimi so bili trije kategorizirani vzponi nižjih kategorij.
Neizprosna vročina
Etapa je bila po svojih karakteristikah odlična za številko trinajst, saj je vsebovala številne pasti in lahko bi postala tudi nesrečna za koga od kapetanov. Vseeno je za njimi miren dan v glavnini, čeprav je bil predvsem v začetku etape ritem kljub visokim temperaturam, ki so presegle 35 stopinj Celzija, zelo močan. Dolgo je trajalo, da se je izoblikovala skupinica šestih kolesarjev, nato pa se je ritem umiril. V ospredju tudi tokrat ni bilo slovenskega kolesarja, barve Bahrain Victoriousa je v boju za zmago branil le Britanec Fred Wright. Najbolj slovenska ekipa v svetovni seriji kolesarstva na letošnjem Touru vseeno ostaja brez etapne zmage.
Iz skupinice šestih kolesarjev je v zadnje metre uspelo skupaj priti trem, do prve zmage na letošnjem Touru pa je po zaslugi nekdanjega svetovnega prvaka Madsa Pedersena prišla ekipa Trek-Segafredo. »Končno mi je uspelo,« so bile prve besede Madsa Pedersena v cilju. S tem je imel v mislih, da je le dočakal svoj veliki trenutek na tritedenskih dirkah, kjer je prišel do svojega prvenca. V karieri je 26-letnik sicer že 24-krat stopil na najvišjo stopničko, samo letos šestkrat. Vseeno je po naslovu svetovnega prvaka leta 2019 to njegov največji uspeh v karieri. »Dolgo nisem verjel, da nam bo uspelo. Imeli smo prednost samo dveh minut, a odločitev, da sem bil v begu, se je izkazala za pravilno. V prvem tednu sem zamudil priložnosti, čeprav sem vedel, da je forma dobra. To, da mi je sedaj uspelo, ni dobro samo zame, ampak za celotno ekipo. Prišli smo po etapne zmage in sedaj jo imamo,« je bil na cilju zgovoren Danec, ki je v ciljnem sprintu z lahkoto opravil z Wrightom in tretjim Hugom Houlom (Israel-Premier Tech).
Lepa priložnost za nekaj sekund
Glavnina se ob izjemno napornem prvem delu etape in ob veliki prednosti ob koncu ni zmenila za ubežnike pred seboj. Nekaj časa je sicer z lovljenjem poskušala ekipa Luke Mezgeca BikeExchange-Jayco, a je kar hitro obupala. Drugi kolesar v skupnem seštevku in nosilec bele majice najboljšega mladega kolesarja na dirki Tadej Pogačar je vseeno priznal, da je bil dan daleč od enostavnega. »V nekaterih trenutkih na etapi smo morali biti zelo pozorni. Seveda moraš biti stoodstotno osredotočen skozi celotno dirko. Danes lahko rečemo, da je bil malo bolj lahek dan, a pravzaprav ni bil. Bilo je vroče, etapa pa dolga,« je na hitro 192-kilometrsko etapo opisal 23-letnik s Klanca pri Komendi. V cilj je prišel z zaostankom skoraj šestih minut za zmagovalcem in z enakim časom kot vsi najboljši v skupnem seštevku. Znova ničesar ni prepustil naključju Wout van Aert, ki je dobil sprint glavnine za sedmo mesto in s tem le še povečal prednost v boju za zeleno majico.
Pogi, ki mu na roko ne gre niti huda vročina pri boju za tretjo zaporedno skupno zmago, se je dotaknil tudi te teme. »Led pomaga, a le za kratek čas, saj se hitro stopi. Med etapo potem sotekmovalci hodijo nazaj v avto po kocke ledu in vodo. Imamo tudi dodatne postaje v etapi. Vsakih pet, deset minut je treba hladiti telo v dneh, ko je res vroče,« je povedal gorenjski kolesar, ki ima nove napade na vodilnega kolesarja dirke Jonasa Vingegaarda v načrtih danes. »Zelo eksplozivno bo,« je dejal.
Pogačar je imel v mislih pet kategoriziranih vzponov na današnji etapi, še posebej zahteven bo zadnji, pet kilometrov pred ciljem. Vzpon na Croix Neuve bo dolg tri kilometre s povprečnim naklonom, večjim od 10 odstotkov. Ob dobri pripravi terena je to odlična priložnost, da Pogi pokaže svojo eksplozivnost in dirko še pred prihodom v Pireneje naredi še bolj zanimivo. Zahtevna trasa, ki bo vnovič merila 192 kilometrov, bo znova priložnost tudi za Mateja Mohoriča in Jana Tratnika, da poskušata z begom in svojemu moštvu priskrbita prvo zmago na Touru. Pred zadnjim prostim dnevom, ki bo v ponedeljek, kolesarje čaka še ena tranzicijska etapa v nedeljo, ko pa bodo na delu sprinterske ekipe, ki že dolgo čakajo na nov boj najhitrejših v glavnini.
