Zato je v primeru razprave o umestnosti in pravilnosti predloga nove ureditve RTV nepotrebno spraševanje, ali gre za politično odločitev. Seveda gre. Šele ko bo politika zrelo ugotovila, da iz higienskih razlogov nima kaj početi v profesionalnem novinarskem urednikovanju in bo sama sebi postavila »požarni zid«, bodo do izraza prišli kriteriji, ki bi morali brezpogojno veljati za novinarski ceh – dosledna in absolutna avtonomija pri delu urednikov in spoštovanje visoke moralne in etične zavezanosti poklicu. Generalni direktor RTV v tem trenutku deluje v smislu požigalca, ki ima gasilce za motnjo v sistemu in jim zato podtika nove in nove požare. Najbolj nevaren podtaknjeni požar v tem trenutku je podpora Urošu Urbaniji za direktorja Televizije Slovenija. Bolj nevarnega piromana bi težko našli, zato so bili na soočenju potrebni zamegljevalci dejstev in užaljene veličine, ki so pozornost od bistvenega preusmerjali na nebistveno.
Zadnje volitve so pokazale realno razmerje sil v Sloveniji, zato upam, da vlada ne bo sklepala gnilih kompromisov, ampak bo pogumno opravila delo odgovornega stečajnega upravitelja RTV, užaljene stranke in »stranke« pa napotila na civilno sodišče. Vsako odstopanje od strokovnih in profesionalnih načel bo tako in tako plačala na prvih naslednjih volitvah. Civilna družba je odločilno pripomogla k izvolitvi vlade, zato upravičeno pričakuje uresničitev temeljnih zahtev večine Slovencev. Gnilih kompromisov zagotovo ne bo tolerirala! Treba je priznati, da nova vlada deluje v smislu predvolilnih zavez, a nekatere poteze vlade vseeno nakazujejo odstopanje od danih obljub. Naj se zaveda, da ji gledamo pod prste!
Srečo Knafelc, Krvava Peč