Skupina, ki je na novo osmislila popularno glasbo

Dolgo sem bil prepričan, da večina pop skupin o svoji karieri razmišlja dvoplastno. Na eni strani stremijo k zadovoljitvi svojih eksperimentalnih potreb, na drugi pa nenehno prisluškujejo, kaj se dogaja v mainstream pop univerzumu, da bi s čim manj napora napolnili svoje denarnice. Tako je vsaj na začetku, preden se tehtnica po pravilu ne nagne na stran reprodukcije preverjenega ali trenutno prevladujočega pop vzorca, ki pregovorno zagotavlja blišč in življenjsko brezskrbnost. Redko kateri skupini (in njenemu osrednjemu avtorju) pa si je uspelo izboriti oddvojeni status znotraj narekovane predvidljivosti ter s tem napovedati izvor in oblikovanje povsem novega žanra – postrocka. Ko je 12. julija pred štiridesetimi leti izšel prvenec londonske skupine Talk Talk The Party's Over​, te odbojnosti še nismo razvozlali, saj je z varne razdalje sledil novoromantičnim synthpop zahtevam, vendar hkrati z nekakšnim naivnim avtorskim šarmom že napovedal nadaljnji potek dogodkov. Skupina Talk Talk se je namreč z vsako naslednjo skladbo vse bolj osamosvajala in se v dobrih desetih letih obstoja (1981–1991) osvobodila pop godbe ter s tem na novo osmislila popularno glasbo – in tišino.