Iz Bele krajine
se nam poroča: Velikonočni prazniki so bili v Vinici burni. Nekatere prenapete glave hočejo posnemati boljševike. Vuzemsko nedeljo po noči so celo streljali z raznim orožjem. Eden je ranjen v nogo, da bo imel spomin za bodočnost. – V pondeljek so po rani maši demonstrirali ter odstavili župana z občinskim odborom. – Stvar je menda zanešena od onstran Kolpe. V občini Bosiljevo se širi republikansko gibanje. Bratom Hrvatom bi želeli večje prevdarnosti, da naša skupna domovina ne bi škode trpela.
Dolenjske novice, 24. aprila 1919
Iz Vinice
V četrtek, 1. julija, smo pokopali našega župnika Königa. Odkar je bil prišel iz preiskovalnega zapora, je začel očividno pešati. Dotlej je bil kljub starosti dosti čil, dasi je opravljal veliko župnijo skozi 38 let skoro vedno sam in zraven še vodil veliko let občinske tajniške posle. Še najmanj 10 let življenja bi mu človek prisodil, če mu ne bi bili naši liberalci vsled znane »viniške afere« pomagali na pot v večnost. Tako sodijo vsi viničarski župljani in drugi, v srcu gotovo tudi liberalci sami. Saj so bili ob onih rabukah in po njih napeli vse sile, da bi ga bili spravili v ječo. Pa bil je spoznan nedolžnim. Vendar so dosegli svoj namen: iznebili so se ga. Da je pa ljudstvo ljubilo svojega župnika, je pokazalo v napolnjeni cerkvi ob pogrebu z glasnim jokom. Tu so lahko videli nasprotniki, da stoje osamljeni. (…) Zato, vse kar je prav! S tem naj bo ta zadeva končana. Pokojnik je odšel na odgovor, na vrsto pridete i vi.
Domoljub, 14. julija 1920
Sodba v viniškem procesu
Mnogo prahu vzbujajoča viniška afera, katere niti so bile razpletene na široko, je končana po dva dni trajajoči kazenski razpravi pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Iz neznatne demonstracije radi občinskega pečata – viniškim kmetom je pečat simbol samostojne občinske uprave – se je razvila afera, katero so skombinirali v – senzacijonalen politični proces. Po dolgotrajnih govorih državnega pravdnika in obeh zagovornikov, po dve uri trajajočem posvetovanju je predsednik senata Fran Vedernjak razglasil obtoženim belokranjskim kmetom naslednjo sodbo:
1. Ivan Kobe je kriv hudodelstva javnega nasilja in pregreška hujskanja proti obstoječi oblasti ter se obsodi na dva meseca težke ječe.
Kobe je grozil trgovcu Šterku in je vlekel župana iz hiše, da mu pokaže, kje je pečat, dalje je govoril proti vladi, ki je bila tedaj v Brejčevih rokah.
2. Peter Žugelj je kriv hudodelstva javnega nasilja ter se obsodi na tri tedne težke ječe.
3. Florijan Malešič, posestnikov sin, je kriv žaljenja prestolonaslednika ter se obsodi na eno leto strogega zapora. Med demonstracijo je izustil razne vzklike proti Aleksandru in je hotel na pošti sneti Aleksandrovo sliko.
4. Peter Baljkovec, kolar in posestnik v Vinici, je kriv pregreška žaljenja vladajočega kralja ter se obsodi na tri leta strogega zapora.
Baljkovec je prepeval, kot se mu očita, med demonstracijo žaljive Radičeve pesmi proti kralju Petru. Med preiskavo in med razpravo je vztrajal, da je republikanskega mišljenja. Baljkovec je bil sedem tednov v preiskavi pri sodišču v Novem mestu.
5. Ostalih osem obtožencev, med njimi tudi župnika Koeniga, je sodišče oprostilo. Sodbo so kmetje mirno sprejeli. Razprava je bila ob pol treh popoldne končana.
Delo (Trst), 16. julija 1920
Takega slavja Vinica še ni doživela
Sobotni večer je imel bolj turističen pomen in je bil zelo dobro obiskan. Na kampu ob Kolpi je ob 20. uri proslavo začel Janez Vitkovič, predsednik občinskega Združenja borcev NOV. Zatem je veličasten ognjemet razsvetlil prireditveni prostor. Hkrati je zagorelo 7 kresov, streljanje iz pušk in možnarjev pa je oznanilo, da slavi Vinica 50-letnico svoje republike. (…)
V nedeljo je bila z lipovimi venci, zastavami in rožami okrašena Vinica že zgodaj na nogah, na kamp pa se je začela zgrinjati množica ljudi. (…)
Med gosti so sedeli tudi Ivan Benec ter Peter Balkovec, udeleženec viniškega upora pred 50 leti, ter mnogi predvojni revolucionarji. (…)
Tovarišica Tomšičeva se je v govoru spomnila naprednih viniških dogodkov leta 1919, ki so se nadaljevali v narodnoosvobodilnem boju, omenila pa je tudi najnovejše dogodke v svetu in se zadržala ob epohalnem podvigu človeštva, poletu na Luno in premagovanju razsežnosti vesolja. (…)
19. in 20. julija je Vinica doživela svoj veliki dan, kakršnega občani ne pomnijo. Ves dan sta bili v šoli odprti razstavi NOB in etnografska razstava, ki ju je obiskalo veliko ljudi, prav tako pa je imel veliko obiskovalcev Župančičev muzej. Na kampu se je še vse popoldne trlo ljudi. Večina udeležencev slavja se je po programu preselila k bregovom tople Kolpe.
Dolenjski list, 24. julija 1969
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
