V obdobju od januarja do junija so slovenska zdravilišča in terme zabeležile 248.000 domačih in 116.200 tujih gostov. Na eni strani po oceni skupnosti veseli velik porast prihodov domačih gostov, če primerjajo številke z zadnjim prekoronskim letom 2019, saj so jih zabeležili 39,4 odstotka več.
»Razlogi so seveda znani, od zaprtja in ponovnega delovanja so domači gostje bili prvi in edini, ki so pričeli polniti domače kapacitete zaradi omejitev in strahu pred potovanji, zagotovo pa so k večjemu domačemu obisku prispevali tudi turistični boni. Stanje se kaže tudi pri interpretiranju podatkov o prihodih gostov iz tujine, ki jih je bilo slabih 41 odstotkov manj,« navajajo v omenjeni skupnosti.
Zabeležili so 24,6 odstotka več domačih nočitev, tujih pa je bilo 44 odstotkov manj. Skupno tako zdravilišča beležijo slabih 10 odstotkov manj prenočitev v primerjavi z letom 2019.
V pričakovanju tujih gostov
Zaradi zelo dobrih številk pri rezervacijah za julij in avgust pa se bo verjetno indeks prenočitev še precej dvignil, k čemur naj bi prispevali tudi tuji gostje, pravijo v skupnosti. V tem obdobju namreč zdravilišča beležijo največ gostov iz Avstrije, Italije, na tretjem mestu pa so gostje iz Hrvaške. V prvi polovici leta je bilo gostov iz Nemčije manj kot iz Hrvaške, zelo pa veseli število njihovih ustvarjenih prenočitev, ki jih je bilo 34.560, kar pomeni povprečno dolžino bivanja 4,3 dneva.
To je tudi za ostale glavne emitivne trge po mnenju skupnosti nadpovprečno, saj je povprečna doba bivanja Avstrijcev tri dni, Italijanov in Hrvatov 2,5 dneva, gostov iz Srbije, ki jih je bilo podobno veliko kot nemških, pa v povprečju tri dni. Povprečna doba bivanja domačega gosta je 3,4 dneva, v to številko pa so vključeni tudi vsi gostje, napoteni na zdraviliško rehabilitacijo, ki praviloma traja 14 dni.
Kot navajajo v skupnosti, pa so bistveno bolj zaskrbljeni zaradi izrednega povečanja vhodnih stroškov, saj so se cene hrane povišale za 20 do 30 odstotkov, stroški električne energije pa tudi za več kot 300 odstotkov.
V nekaterih primerih pa dobavitelji v primerjavi z dosedanjimi pogodbenimi cenami na trgu ponujajo tudi do 1000 odstotkov višjo ceno. Zato skupnost poziva novo vlado, da z interventnimi ukrepi poseže v nabavne cene predvsem električne energije ter tudi pri ceni plina zaščiti turistično gospodarstvo pred finančnim kolapsom, ki bi ga kljub normalizaciji turističnih tokov in doseganju dobrih rezultatov lahko doživelo.
