Ciljni vzpon 11. etape na Granon je bil zaprt že od jutra, le s kolesom in peš so gledalce spuščali proti vrhu. Ogromno se jih je na enajstkilometrsko pot podalo že pred poldnevom, pa čeprav je karavana dirke po Franciji proti njim zapeljala štiri, pet ur kasneje. Med njimi je bil tudi naš nekdanji profesionalni kolesar Jure Golčer, ki je z dekletom v Franciji z avtodomom na kolesarskih počitnicah.
»Prvič sem tako in je super vzdušje. Res je veliko Slovencev, tega nisem pričakoval. Zelo sem presenečen, da jih je toliko,« je dejal 44-letni Mariborčan, ki še danes skoraj vsak dan sede na kolo. Ob rekreativcu pa se je tokrat prelevil tudi v navijača in spoznal, da je visoko v gorah težko spremljati dirko. »V bistvu ni bilo signala. Malo sem pogledal pri Francozih ob nas, drugače pa sem videl le toliko, kolikor so se peljali mimo nas.«
Vingegaard se je bal
Pogled sicer ni bil prav razveseljujoč, saj je Pogačar mimo njega, stal je tri kilometre pred ciljem, pripeljal že v zaostanku. Ta se je do konca še krepko povečal. »Zelo težek klanec. Deset jih je dirkalo, drugi pa so peljali samo, da so preživeli.« Tudi Golčer ga je prevozil, ne le Granon, tudi druge. »Kar precej jih je bilo – Izoard, Galibier, denimo.« Nekateri pravijo, da je prav klanec nad Briançonom najtežji od vseh letos na Touru. »Če bi startali spodaj, mogoče ne bi bil. Ker so prej odpeljali Telegraphe in Galibier, pa zagotovo. Že tam so šli na polno. Vse to je tudi na višini, kar hudi višini, in to terja svoj davek. Ko greš lepo počasi, ni hudo, ko pa do roba svojih zmogljivosti, pa je.«
Pa se Golčer zdaj bolj muči, ko ni več vrhunsko pripravljen, ali se je prej, ko je moral dati vse od sebe? »Sicer nisem slab, sem se tudi tu kar dobro peljal. Je pa čisto odvisno. Ko ti gre, ko si dober, se ne mučiš. Oziroma tudi če se mučiš, ti ni težko. Zdaj pač grem bolj počasi, se mi ni treba mučiti,« se je zasmejal.
Že brez te logike je jasno, da se je precej mučil Tadej Pogačar. Jumbo-Visma ga je z ekipno taktiko, v kateri je žrtvovala Primoža Rogliča, načela, Jonas Vingegaard pa nato sam zlomil. »Najprej je odreagiral na vsak napad, kar te ves čas po malem pobira. Sicer je zdaj lahko biti pameten, ampak mislim, da so že pred Tourom Nizozemci imeli bolj v mislih Danca, čeprav so govorili, da sta enakovredna kapetana, in čeprav je imel Roglič boljše rezultate. Vingegaarda sem se kar bal. Že lani je šel na Touru vse bolje proti koncu. Slovenci, ne pravim kolesarji, vsi drugi, novinarji, navijači, so ga podcenjevali.«
Na Tour se z avtodomom še vrne
A dirke po Franciji še ni konec. »Ne, je pa Vingegaard najboljši. Pokazal je, da je res dober. Če kdo, se lahko Pogačar v eni noči sestavi, to smo že večkrat videli. Imel je pač slab dan, zaostal je tudi za drugimi, ni bil samo Danec dober,« je dejal nekdaj najboljši štajerski kolesar. Pa ga v Franciji prepoznajo, pocukajo za rokav? »Kdo me že prepozna, a ne prav veliko ljudi. Jaz sem bil druga klasa, neprimerljiva s tem, kar zdaj počnejo slovenski kolesarji.«
Golčer tudi ni vozil Toura, je pa dvakrat Giro. »Italijani so me bolj poznali kot Slovenci, ker sem vozil za Danila di Luco in smo se borili za zmago. Bili smo zelo prepoznavni.« Mariborčan pravi, da se alpski prelazi na Touru ne razlikujejo od tega, kar premore Italija. »Podobni so si. Tudi tam so dolgi, Gavia, Stelvio, pa strmi, Mortirolo, na primer. V Franciji je edino bolj vroče.«
In tudi danes bo, ko karavano največje dirke na svetu čaka kraljevska etapa z zaključnim vzponom na Alpe d'Huez. »Malo bo drugače, ker bo Jumbo-Visma želela dirko kontrolirati. Kaj dosti se po mojem ne bo obrnilo, a tisti klanec Pogačarju bolj ustreza, ker na vrhu ni tako strm. Da pa bi naredil razliko, skoraj ne verjamem. Mogoče jo bo v drugem delu dirke.«
Golčer si želi razplet videti v živo. »Načrt je biti tam, ampak odvisno od prometa. Pravijo, da je že kar polno,« je dejal po etapi. A gneča ga ne moti. »Zagotovo se še vrnem. Super je, ker lahko sam izbiraš lokacije, kje boš spal. V Franciji je dovoljeno kjer koli. In zdaj lahko tudi sam izbiram vzpone, ki jih bom odpeljal.«
