Ob mojem očitku, da je ob denacionalizaciji navijal (opravičujem se za prostaškost) za vrnitev Cerkvi, mi očita, »… da drugače mislečemu mirno podtakneš nekaj povsem izmišljenega?« No, pa poglejmo: g. Krivic je bil med štirimi ustavnimi sodniki, ki so glasovali po načelih socialne države (proti vrnitvi gozdov Cerkvi), pet pa jih je glasovalo po načelu pravne države (gozdovi so šli v cerkvene roke, da ne bo dvomov). In potem se je mag. boril za spoštovanje odločitve US, čeprav je bil, jaz pravim da formalno, proti, ker je (najbrž) vedel, da bodo socialno naravnani preglasovani. Le kako je namreč mogoče, da kot najodgovornejši člen oblasti, ustavni sodnik, glasuješ proti, zatem pa z vso ihto zagovarjaš povsem nasprotno stran. Tisto, ki je skladna z desnim pravom v tem primeru. Ampak pravo zagovarja tudi socialno plat!? Oboje strokovno utemeljeno torej, kot pravi. Kako je to potem zdaj s Krivičevimi stališči!? Menda ne bomo rekli, da ni znal, zmogel ločiti, ali da je (bil) konfuzen? Gotovo ne. Manipulativno, zelo po njegovo pretkano se je postavili na desno stran, cerkveno! In slovenski gozdovi se, občasno berem, vozijo v tujino …
Ker me je zmotilo mnenje g. Krivica, ki zopet manipulira z javnim mnenjem v zvezi volitvami predsednice države, Pirc Musarjeve, ki je, to si upam na glas izreči, sodobno, napredno, torej produktivno naravnana in si po moji presoji o njeni »koristnosti« za družbo zasluži kandidaturo in izvolitev. (Škoda je le, da si dve zelo primerni kandidatki konkurirata. Ob tem: mnenje g. Kučana, da ni dobro, če so vsi glavni iz iste stranke, je produktivno le, če gre za res najsposobnejše ljudi iz različnih strank, sicer je boljše nasprotno.)
Debata za moje pojme ni preveč uglajena, tudi jaz ne bom pretirano. »… je nametal na kup vse hude probleme tega sveta.«, pravi Krivic. Res je, kar nekaj sem jih nametal. In tu, pri zaznavanju ta hip najaktualnejših problemov Slovenije in Zemlje nekako ne toleriram nenehnih razprav in jalovih prepirov o zadevah, ki so spričo čedalje slabših pogojev za naše preživetje, kar tretjerazredni problemi. (Prav tu pričakujem razgledane, najbolj aktualno naravnane, pronicljive … ljudi, ki nas vodijo.) Ponavljam, kot civilizacija smo krepko zašli; to že vrabci čivkajo, mi pa še vedno o vsakdanjostih, kamor spada tudi nenehen boj za politične funkcije. Pri tem sicer zelo važnem opravilu pa ravnamo samo po pripadnosti, »našosti«, naših vrednotah, našem svetovnem nazoru, ne pa o ljudeh, ki so že dokazali, da razumejo in znajo. Vem, utopija, (skoraj) vsi mislimo, da znamo. Res sposobnega diktatorja (pomislite preobčutljivi, tudi demokracija je dogovorna diktatura) pa ne najdemo ali ga že pred štartom tako opljuvamo, da ne želi sodelovati. Znano. Zato pa mag. Krivicu očitam status quo. Pogosto se vehementno oglaša in njegova beseda se v slovenski javnosti močno sliši. Zato pričakujem, da se bo lotil tudi kakšnih bolj aktualnih problemov, to, o čemer on piše, je kar naprej na dnevnem redu. In če si jemlje besedo (in to počne prepričljivo in obilno!), mora dati od sebe kaj več, to pa pomeni navijati vsaj za tiste, če že, ki so bolj na strani napredka, sodobnosti …, sicer vleče nazaj. In takega ga vidim.
Ja, nekoč, (pravzaprav bi že morali) bo pač treba reči bobu bob: Desnica, pa naj obračamo hvalospeve in kritike kakor koli in jih še tako zavijamo v celofan, vse njene dejavnosti in v manjši meri tudi leve, so v velikem zaostanku za že nujnimi ukrepi za ohranitev okolja in civilizacije. Bolj jasno: vsa miselnost, zlasti zahodna, nas pelje proti katastrofi. Zato malo manj favoriziranja preseženega, zastarelega, neoliberalnega in kandidatov s tako naravnanostjo, spoštovani g. Krivic.
Herman Graber, Ljubljana