Ne gre za kakšno voajersko željo vedeti, kaj in koliko je kdo zaslužil oziroma plačal, temveč za preprosto dejstvo, da so javne osebe, kot so predsednik vlade, predsednik države in drugi (torej tudi razni svetovalci in odvetniki) bolj izpostavljeni javnosti ter z večjo politično in strokovno, no, pa tudi moralno, odgovornostjo. Kot rečeno, velja navedeno tudi za vse njihove najbližje sodelavce, svetovalce, sorodnike, prijatelje in še koga.
Ko že govorim o moralni odgovornosti oz. človeški integriteti, se ta po vsakokratnih volitvah dokaj hitro in kar malo izgublja. Ker pa sistem sestavljamo ljudje, se velja vprašati: »Kaj ostane od obljub kandidatov in kasneje odgovornih funkcionarjev v državi? In kaj od vseh ostalih ljudi v državni upravi oz. na vseh delovnih mestih? Kaj dejansko ostane od takojšnje zahteve po spremembah? Kaj bo ostalo kot usedlina janšizma in se vleklo še v večnost?«
Na kaj mislim? Če so nekatere poteze vlade oziroma pristojnih lahko rešene takoj, čez noč in na raznih dopisnih sejah, mi ni popolnoma jasno, zakaj na primer nekateri protestniki, po mojih informacijah tako Jaša Jenul kot Teja Jarc, še vedno dobivajo v plačilo globe za neustavne prekrške glede petkovih protestov. Prav, sprejmem javno opravičilo protestnikom ministrice za notranje zadeve ob dnevu Slovenske policije. A kljub temu mi je nerazumljiva birokratska vztrajnost, ki jo bodo funkcionarji in državni uradniki v kateremkoli resorju težko opravičili s pravnim izgovorom. Navedeno pač ni umestno. Tu vidim tudi vlogo in odgovornost državnega odvetništva, ministrstva za pravosodje in predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Zakaj ne odreagira energično in takoj?
Če so lahko pristojni in odgovorni čez noč rešili kup kadrovskih potez tako trenutnih oblastnikov kot tudi preteklih janševskih, na katere se ne bodo mogli več dolgo sklicevati, potem enostavno ni sprejemljivo, da so »navadni« državljani glede škodljivih posledic za vsakdanje življenje drugače tretirani kot pa razni nepogrešljivi svetovalci in aparatčiki, ki so uspešno zbežali na razna veleposlaniška mesta, v državno upravo ali pa k sedanjemu predsedniku vlade. Marsikdo ga očitno uspešno spotika pri njegovih potezah. Nekateri ljudje so očitno primerni in nepogrešljivi za vse sisteme, vse vlade in vse oblastnike ter seveda za vse večne čase. Hkrati pa so »veliki« strokovnjaki in kot taki v pomoč vsakokratnim oblastnikom. Še posebej velja ta ugotovitev za pravno področje.
Menim, da so navedeni zgledi dovolj povedni, da se da brez izgovorov in predvsem takoj rešiti tudi tiste probleme, ki bodo morda za nekatere oblastnike sicer hitro pozabljeni.
Drugo, na kar sem želel opozoriti, pa je, milo rečeno, nehigienično in nesamokritično javljanje vseh teh številnih kandidatov in kandidatk, ki si želijo na funkcijo predsednika oz. predsednice države. Z nekakšno »inovativno singularnostjo« nas, lepo prosim, res ne več imeti za norca. Je bilo tega dovolj pri plemenitem Zmagu Jelinčiču, sedanjem predsedniku države Borutu Pahorju, prejšnjem predsedniku vlade Janezu Janši ter še kom. Kljub vsem silnim »potrebam« po demokratičnem izboru kandidatov, je malo samokritičnosti le na mestu. Tudi samokritičnosti medijev, ki vse skupaj prikazujejo.
In za konec, kot rečeno, brez izgovorov uresničite obljube, ki so realne in takoj uresničljive. Tiste aparatčike na vseh področjih, ki namerno ali nenamerno ne izvajajo svojega dela, pa, lepo prosim, takoj prerazporedite na kakšno formacijo T-900. V upravi že vedo, kaj mislim. Za tiste, ki so se kazensko pregrešili pa kot oblastniki le najdite kakšen prostor na Dobu.
In če sem začel z odvetnikom Matozem, naj še zaključim. Resnično želim takšnim, kot je on in podobni pristaši, vse dobro, veliko denarja in še česa. A vendarle, ali niso že naredili dovolj škode v tej državi? Pa ne mislim samo na nespoštovanega Matoza, temveč na vse, ki še vedno mislijo, da so zmagali na volitvah in da lahko uničujejo državo še naslednjih 30 let. Ali mislijo, da bodo lažje podelili kakšne medalje za 60. obletnico?
Miloš Šonc, Grosuplje
