Ohlajena jed iz paradižnika, kruha, jajc in pršuta ali tunine.
Fotografije
(Foto: Getty Images/iStockphoto)
(Foto: Getty Images/iStockphoto)
(Foto: Getty Images/iStockphoto)
V času poletne vročine smo že večkrat pisali o španskem gaspaču, sloviti andaluzijski hladni juhi iz paradižnika, kumar in paprike, in bomo letos gotovo spet, saj je to ena najprimernejših jedi za ta letni čas. Ampak ne še tokrat; raje obravnavajmo gaspaču podobno jed, ki ji Španci pravijo salmorejo. Tudi ta izvira iz Andaluzije, vendar ne iz Don Kihotove Manče, kot velja za gaspačo, ampak iz Cordobe. Salmorejo, ki pomeni nekaj takšnega kot slana omaka, je precej gostejši od svojega bratranca gaspača, saj se za njegovo pripravo uporabi veliko kruha, poleg tega v njem ni druge zelenjave kot paradižnik (v gaspaču so še kumare in paprika). Zanimivo je razmerje sestavin, saj za en kilogram paradižnika dodajo kar 200 gramov kruha (tradicionalno uporabijo posebno vrsto belega kruha, imenovano telera) in 100 gramov oljčnega olja, poleg tega pa še trdo kuhana jajca. Vse to da jedi, ko jo dobro obdelamo z mešalnikom in ohladimo, značilno kremasto teksturo, h kateri se izjemno podajo tenke rezine pršuta in koščki kuhanega jajca. Španci sicer uporabijo svojo različico pršuta, ki pa je v resnici zelo podoben našemu kraškemu. V Andaluziji sicer obstaja nekaj različic te osvežilne, a nasitne poletne jedi, ena se imenuje porra antequerana (glej recept), ki jo postrežejo posuto s koščki tunine namesto ali poleg pršuta. Salmorejo sicer velja za samostojno jed, ki jo postrežejo najraje za večerjo, zaradi svoje goste teksture pa je precej priljubljen tudi kot omaka; Španci vanj denimo pogosto namakajo zlasti ocvrte jajčevce, pomfrit in druge ocvrte jedi, nemalokrat pa ga jedo skupaj s – kruhom, čeprav ga že sam vsebuje precej. Privoščite si ga, prav hitro ga boste pripravili po tokratnem receptu, računajte le še na čas, ki ga mora jed prestati v hladilniku, da se popolnoma shladi.
Salmorejo je sicer jed, kakršne so pripravljali že v pradavnini, ko so sestavine zdrobili med kamni. Ta primitivna priprava jedi je bila zelo priljubljena in so jo uporabljali za marsikatero takratno »specialiteto«. Zagotovo je bil salmorejo sprva drugačne barve, saj do Kolumbovih popotovanj v Ameriko Španci niso poznali paradižnika in so uporabljali druge vrste zelenjave.
Opozoriti velja še, da salmorejo Španci pravijo tudi marinadi iz česna, soli, paprike in feferonov, ki s prej omenjeno jedjo nima prav nič skupnega. Značilna je za Kanarske otoke, vanjo pa pred peko namakajo predvsem zajce. Takšen marinirani zajec se imenuje conejo en salmorejo in je otoška specialiteta, po mnenju poznavalcev izvrstna.