Pred dvainštiridesetimi leti so hoteli pomembni veljaki tam začeti graditi smučišča, hotele in vse drugo, kar sodi v sodobne zimskošportne centre, a so se na srečo domačini, odvisni od okoliških gozdov, travnikov in pašnikov, ideji uprli in dosegli svoj namen – idilična pokrajina Noki (Nocberge) na avstrijskem Koroškem je tako ostala nepozidana in pristna. Vanjo so leta 1970 posegli z desetletno gradnjo slabih 35 kilometrov dolge gorske ceste, ki danes s svojimi 52 zavoji slovi kot ena najlepših pri naših severnih sosedih ter je priljubljen cilj pohodnikov, kolesarjev in motoristov. Cesta na Noke (Nockalmstrasse) je odprta od maja do oktobra, za njeno uporabo pa je treba na avtomobil plačati 20 evrov. Iz zdraviliškega središča Bad Kleinkirchheim se do njenega izhodišča pripeljete v dobre pol ure.

V deželi edinstvenega cemprina

V osemdesetih letih je koroška deželna vlada območje parka, ki združuje občine Bad Kleinkirchheim, Krems, Koroška ter Radenthein in Reichenau, zaščitila kot narodni park, saj tam uspevajo številne endemične rastline, pokrajina pa se ponaša tudi z geološkimi posebnostmi in mineralnimi vrelci. Leta 2004 so območje v velikosti 184,3 kvadratnega metra razglasili za biosferni rezervat pod okriljem Unesca. Danes v parku sobivata sonaravno gospodarjenje in varovanje narave, pri čemer sodelujejo tako kmetje in lovci kot uprava parka.

Ena od posebnosti parka so veličastni cemprinovi gozdovi. »Cemprin je izredno prilagojen iglavec, čigar življenjska doba znaša kar tisoč let, iglice pa lahko preživijo temperature do minus 40 stopinj Celzija. Macesen se je prav tako izkazal za bojevitega, a zvitega, saj v pozni jeseni odvrže svoje iglice in se s tem izogne temperaturnemu stresu ter spomladi požene nove iglice,« pojasni zgovorni vodnik po idiličnem biosfernem parku Marcus in poudarja, da je velika podnebna sprememba pred več kot deset tisoč leti pred našim štetjem močno spremenila floro srednje Evrope, poselitev po ledeni dobi pa je sledila z rastlinami iz Južne Evrope in Azije z vrstami, ki so lahko preživele v nezaledenelih in goratih območjih.

Za piko na i zvonček, ki izpolni skrite želje

Cvetlično bogastvo parka je raznovrstno in barvito. V poletnem času prevladujejo rožnati grmički alpskega rododenrona, spomladi pa sprehajalce navdušuje ena najlepših alpskih rastlin – encijan. V parku uspeva tudi posebna vrsta baldrijana z zdravilnimi koreninami. Njegovo nabiranje je strogo prepovedano, za to ima dovoljenje le nekaj posameznikov.

»Letos so travniki okrog jezera polni strupene trajnice z imenom bela čmerika, ki sicer cveti vsako drugo leto. Rastlina vsebuje številne alkaloide, ki lahko pri uživanju povzročijo tudi smrt,« nas med sprehodom opozori Marcus in doda, da se vsaka roža smeji – dokler nas ne ubije.

Živalski svet parka tvorijo alpski pupek, planinski močerad in rjava žaba, pred leti pa so vanj ponovno naselili svizce, ki so jih v 19. stoletju brezsrčneži skoraj iztrebili zaradi njihove zdravilne maščobe. Živalski in rastlinski svet pa nista edino, kar privlači obiskovalce parka. Ti se zelo radi posvetijo tudi pohodniškim in kolesarskim vzponom na katerega od okoliških vrhov ali pa si omislijo osvežitev v kateri od gorskih koč. Te so v poletnem času pravo mravljišče turistov, ki hrepenijo po svežem zraku in znosnejših temperaturah, še posebno priljubljena je Glockenhütte. Najvišja alpska gostilna v Nokih goste razveselili tudi s svojo kmečko tržnico in zvončkom želja v njeni neposredni bližini, ki menda rad izpolni skrite želje ...

Za piko na i se lahko po cesti na Noke na vrhu prelaza spustite v dolino, vse do planine Grundalm, kjer domuje skrivnostni park Silva Magica. O tem, katere privlačnosti skriva, boste lahko brali v eni od prihodnjih izdaj Nedeljskega dnevnika.