Stvarna služnost ne more obvezovati služnostnega zavezanca k nekemu dejanju. Služnost za služnostnega zavezanca namreč predstavlja breme, ki ga mora trpeti in dopustiti oziroma opustiti določena dejanja, zato je izjemno pomembno, da služnostni upravičenec izvršuje služnost po načelu, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino. Katera ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti. Če je za izvrševanje služnosti potrebno kakšno dejanje (denimo narediti dovozno pot), krije stroške takega dejanja ali vzdrževanja služnostni upravičenec sam.Glede na navedeno velja, da je dolžan za vzdrževanje služnostne poti poskrbeti služnostni upravičenec, torej lastnik gospodujoče nepremičnine. Služnostna pot mora biti v takem stanju, da omogoča normalno izvrševanje služnostne pravice, zato ima služnostni upravičenec (lastnik gospodujoče nepremičnine) pravico (in ne dolžnost!) skrbeti za vzdrževanje v okviru, ki mu omogoča normalno izvrševanje služnosti.Če pa je opravitev določenega dejanja tudi v interesu služnostnega zavezanca (lastnika služeče nepremičnine), krijeta stroške takega vzdrževanja tako služnostni zavezanec kot tudi služnostni upravičenec, in sicer v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.
Moj dom Pravni nasvet dolžnosti služnost