Slovenijo vsakih nekaj let prizadene kakšna naravna nesreča, vzrok zanje pa niso samo podnebne spremembe, ampak tudi človekovo nepremišljeno poseganje v okolje. Med najpogostejšimi naravnimi nesrečami v Sloveniji so potresi in poplave, pa tudi plazovi, ki nemalokrat spremljajo poplave. »Seveda sem za vse te naravne katastrofe že slišal, nekaj o njih izvedel tudi v šoli, vendar na srečo izkušenj z njimi nimam,« nam je povedal Maks Rožanec, ki se je letos prvič udeležil poletne šole fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
Ob Gradaščici merili s tahometri
Prepreči pot nesreči je bil namreč naslov letošnje poletne šole, ki so jo pripravili za učence in dijake, zanimanje za enotedensko poučno in zabavno varstvo pa je bilo tudi letos veliko. »Sam sem se si želel priti na tabor. Mami je iskala programe, ki bi jih lahko obiskoval med poletjem. Na spletu sva našla tega in bil sem vesel, da sem dobil priložnost, da spoznam področja, ki me tudi sicer zanimajo. Tudi mentorji nam vse postopke dobro razložijo,« je povedal Maks, ki smo ga v družbi novih prijateljev nagovorili ob elektronskem tahimetru, ki so ga postavili na breg Gradaščice. »Razdelili smo se v več skupin. Vodarji bodo z merilnikom pretočnih hitrosti izmerili pretok reke, geodeti prečni profil. S pridobljenimi rezultati bo nato vsaka ekipa naredila rečni profil, rezultat pa bo slika, iz katere se bo videlo, koliko vode prenese struga,« je razložil najstnik.
Učence in dijake je spremljala ekipa mladih raziskovalcev, ki jo vodi docent Klemen Kozmus Trajkovski. »Ekipa na fakulteti se je letos spremenila, pomladila in kot cilj smo si zastavili, da bi obdelali teme, ki so povezane z naravnimi nesrečami. Od tod tudi naslov Prepreči pot nesreči. V povezavi s potresi imamo konstrukcije, stavbe, mostove, ki se lahko porušijo sami od sebe. Prav zato smo imeli predavanja in delavnice na to temo. Ekipa mladih je izvedela, zakaj pride do potresa in kako škodo omejiti oziroma preprečiti. Ni pa to vse,« je povedal Kozmus Trajkovski, tudi prodekan za študentske zadeve. S terenskim delom ob Gradaščici so želeli mladež seznaniti z delom geodeta in vodarja na terenu. »Vsekakor so tabori enkratna priložnost, da mlade seznanimo s poklici, ki očitno še niso dovolj zanimivi. Za fakulteto še vedno kdo reče, da gre za gradbeno, pa čeprav je vse prej kot to. Področje geodezije morda še poznajo, vodarstvo pa je za večino še vedno neznanka. Zagotovo lahko rečem, da so trenutno vsi profili, ki jih vzgajamo na naši fakulteti, takoj zaposljivi. Naši študentje imajo službo, še preden diplomirajo.«
Zabavno tudi na kartingu
No, vsaj kar se mularije ob reki tiče – ta vsaj med počitnicami še ni razmišljala o nadaljnjem študiju, še manj o poklicu. »Glede študija se obe še iščeva, zato bova šolanje nadaljevali na gimnaziji,« sta povedali Ana in Alina, prijateljici, ki sta se po dveh letih ponovno srečali na počitniškem taboru. »Res je, najini starši delajo na fakulteti, vendar se nama je tedenski program že sam po sebi zdel zanimiv,« je povedala Ana, Alina pa jo je dopolnila, da so tudi popoldanske aktivnosti zelo pestre.
V okviru tedenskega programa se je ekipa trinajstih fantov in štirih deklet odpravila tudi na ekskurzijo v Krško, kjer so obiskali interaktivni center o energetiki in energiji Svet energije in v tamkajšnji »eksperimentalnici« samostojno odkrivali različne poskuse s tega področja. »Zabavno je bilo tudi v Racelandu, kjer smo se pomerili v kartingu,« je povedala Alina in priznala, da so se dekleta enakovredno kosala s fanti. »Tudi sicer jih popolnoma obvladamo. Vas zanima, kdo nosi vso opremo na teren? Fantje, seveda,« se je zasmejala, a v isti sapi dodala, da se vsi odlično razumejo.
Zaključili v sobi pobega
Prav povezovanje in sodelovanje sta jima prišla prav ob zaključku tedenskega druženja, ko so morali znanje, ki so ga osvojili s sodobno mersko in računalniško opremo, uporabiti pri posebni nalogi – rešiti se iz sobe pobega. »Njihova naloga v sobi pobega je, da v 60 minutah najdejo projektno dokumentacijo inženirja Franca Gabra Glavarja, v kateri so pomembne ugotovitve, ki lahko preprečijo naravno katastrofo, ki preti Sloveniji. S pomočjo inženirjevega dnevnika, ki ga je pustil v predavalnici, in znanja, ki so si ga nabrali v tem tednu, bodo morali razvozlati številne uganke, ki jih bodo pripeljale do projektne dokumentacije,« nam je nekaj namigov dan pred zaključkom izdal Kozmus Trajkovski. A bolj kot zadnji izziv je mladina čakala popoldansko kopanje na Koleziji. »Kaj naj rečeva, res se imamo super,« sta še povedali dekleti, preden sta se vrnili v skupino, ki je izvajala meritve na bregu reke.