Po zmagi na dirki po Franciji življenje ni več enako, je že spoznal Wout van Aert, ki je v soboto vknjižil svojo osmo etapno slavje v karieri in je z dvema letos ob Tadeju Pogačarju najuspešnejši. Dan kasneje pa je v drami devete etape do življenjskega uspeha prišel Bob Jungels. Luksemburžan je pri 29 letih in na svojem četrtem Touru najboljši dokaz, da se splača vztrajati, četudi gre marsikaj narobe.Luksemburžan je bil doslej znan po zmagi na Liege-Bastogne-Liege leta 2018, a ko bi mu morala kariera iti še bolj navzgor, se mu je vse podrlo. »Za mano so težka tri leta. Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo sploh odkrili, kaj je narobe, ker me ni nič bolelo. Na koncu so mi diagnosticirali težave z arterijo, ob velikih naporih ni šlo skozi dovolj krvi. Lani sem opravil dve operaciji in zdaj sem v redu. Bilo je veliko razočaranj in zato še zdaj težko verjamem ter razmišljam o zmagi,« je dejal kolesar AG2R Citroena, ki je ponovil uspeh moštvenega kolega Bena O'Connorja z lanskega Toura prav tako v deveti etapi. Avstralec je takrat presenetil in celo v Pariz pripeljal na četrtem mestu, a Jungels, ki je bil na Giru dvakrat med deseterico, bo to težko ponovil, saj je še vedno komaj šestnajsti.
Van Aert zase in za Rogliča
Sobotni junak Wout van Aert medtem trdno drži zeleno majico vodilnega po točkah. Belgijec ima dve etapni zmagi in tri druga mesta ter že 135 točk prednosti pred Nizozemcem Fabiom Jakobsnom (Quick-Step) v boju za prvega sprinterja rumene pentlje. Kolesar Jumbo-Visme je tokrat poskrbel tudi za to, da je Michael Matthews še drugič osvojil drugo mesto. Veliko preglavic mu je povzročil na koncu tretji – Tadej Pogačar. »Kar težek ciljni vzpon je bil, 4,5 kilometre in štiri odstotke naklona. Moral sem se boriti, da sem ostal na kolesu Pogačarja in njegovega moštva. Vedel sem, da imam dobre možnosti za zmago, če zdržim do zadnjih 300 metrov. Najprej sem bil sicer ujet in sem se bal, da ne bom našel ven, a sem k sreči videl luknjo in vse prehitel,« je pot do novega slavja opisal moštveni kolega Primoža Rogliča.
Z etapno zmago je opravil dvojno delo, nekaj malega tudi za Zasavca. Je pa van Aert osredotočen na svojo misijo – zelena majica na Elizejskih poljanah. V soboto je bila zadnja priložnost za kar lep čas, saj se bo cesta vnovič poravnala šele v petek.
Nesrečni Pinot
No, nekaterih pa se smola še kar naprej ne izogiba. Thibaut Pinot, na katerega so Francozi pred leti stavili, da bo naslednji po Bernardu Hinaultu z zmago na Touru, saj je bil leta 2014 že tretji, je zagotovo eden od njih. Najprej ga je v pripravah zdelala korona, v soboto pa je padel in nato prejel še eno klofuto. Slednjo dobesedno. V coni za hranjenje ga je (nehote) po obrazu udaril eden od članov Ineosa, ki je svojim kolesarjem želel predati vrečo s hrano. Pinot se je ustavil, da se je zbral in spet nadaljeval z dirkanjem. V nedeljo se mu to več ni poznalo, boril je za zmago, a je v finišu spet potegnil kratko in je končal na četrtem mestu.
In ko beseda že teče o covidu: Francoz Geoffrey Bouchard (AG2R Citroën) v petek in Norvežan Vegard Stake Laengen (UAE Emirates) v soboto sta prva kolesarja, ki sta dirko zapustila zaradi koronavirusa, v nedeljo se jima je pridružil še Francoz Guillaume Martin (Cofidis), ki je bil z zaostankom treh minut 14. v skupnem seštevku. S kolesa pa sta v nedeljo sestopila še Portugalec Ruben Guerreiro (EF Education EasyPost), ki je zbolel, a ne za koronavirusom, in Danec Kasper Asgreen (Quick-Step Alpha Vinyl), za katerega je bila prehuda poškodba kolena, ki jo je staknil že na dirki po Švici.