Namen projekta Inženirji in inženirke bomo! je spodbujanje mladih k vpisu na tehniške oz. inženirske študijske programe. Zakaj ravno inženirstvo?

Inženirstvo je tesno povezano z inovativnostjo; povedano drugače, brez inženirjev ni inovacij. Te pa predstavljajo gonilno silo razvoja države. In eden izmed najpomembnejših faktorjev uspešnosti inovacij je ravno izobraženost (bodočih) kadrov. Za to, da lahko inovator oziroma inženir preseže meje obstoječih tehnologij in svoje ideje tudi realizira, so ključnega pomena njegove kompetence in usposobljenost. In tukaj v igro stopi izobrazba in njena kakovost. Sploh slednje je ključno za izobraževanje perspektivnih študentov, ki bodo znali zapopasti novo nastajajoče izzive sodobnega sveta.

Zakaj so prizadevanja za večji vpis na tehniške fakultete tako vitalna?

Zavedati se je treba, da je zmožnost inoviranja povezana z boljšo zmožnostjo rasti produktivnosti in konkurenčnosti, posledica česar je rast bruto domačega proizvoda. S tem pridemo do večje blaginje in tudi več razpoložljivih sredstev za investicije v mlade na tehniških študijih. Več sredstev za izobraževanje pa posredno privede do boljših kadrov in več inovacij. Gre za nekakšen začarani krog. Ravno zato je vlaganje v izobražene kadre edini način za trajnostni razvoj države.

Izpostavljate tudi veliko priložnost zelenega prehoda.

O tem sem govoril na nedavnem IRT Industrijskem forumu. Svet se je znašel na nekakšnem 'inovacijskem začetku'. In začetek, ki ga predstavlja zeleni prehod, prinaša tudi priložnosti za inovativno reševanje novodobnih izzivov. Slovenija ima potencial, da prevzame mesto med vodilnimi na tem področju. Toda kot sem že izpostavil: za to potrebujemo vse naše znanje in mlade, ki ga bodo ob kakovostni izobrazbi znali uporabiti in s tem preseči meje obstoječega.

Meje obstoječega so v zgodovini sicer presegali že prenekateri Slovenci.

Res je. Jurij Vega, izjemen matematik, je med drugim tudi avtor logaritemskih tablic, ki jih je pri svojem delu uporabljal siloviti Euler. Omeniti velja tudi očeta raketne tehnike in potovanja po vesolju, Hermana Potočnika Noordunga. Toda pravi žar slovenskega inženirstva je zažarel s Tehniško fakulteto v Ljubljani.

Zakaj je ljubljanska tehniška fakulteta predstavljala takšno prelomnico?

Pred ustanovitvijo Univerze v Ljubljani leta 1919 so slovenski študentje tehniško znanje lahko pridobivali le v drugih evropskih mestih. Z ustanovitvijo Tehniške fakultete pa je bil Slovencem takšen študij omogočen doma in v slovenščini. S tem je bila posledično zajezena erozija inženirskega kadra in znanja ter njegov odliv v druge predele Evrope. Je tudi prednica Fakultete za strojništvo in Fakultete za elektrotehniko, obeh klasičnih stebrov inženirstva, nenazadnje pa je pripomogla tudi k prvim zametkom slovenske industrije.

Ustanovili so jo trije profesorji: geolog-mineralog Karel Hinterlechner, kemik Maks Samec in strojnik-elektrotehnik Milan Vidmar. Slednji je v naš prostor prinesel nemško inženirsko šolo, ki se je ohranila vse do danes. Študentom so med drugim na njej svoje znanje predajali asi, kot so bili Vidmar, Bloudek, Kuhelj in Rant.

Precej očitno je torej, da smo Slovenci narod izumiteljev in inženirjev. Kako negovati in krepiti ta družbeni kapital?

V projektu Inženirke in inženirji bomo! že 10 let delujemo kot nekakšen 'ojačevalnik' inženirskega klica. S spoznavanjem pravih inženirjev, njihovih zgodb in možnostjo njihovega senčenja dijaki dobijo neposreden vpogled v njihov delovni vsakdan. Zagnali smo aplikacijo KAMbi, ki mlademu človeku pove, za kateri poklic je ustvarjen. Rezultati teh prizadevanj in dela so nenazadnje že vidni, kajti vpisi na tehniške fakultete iz leta v leto naraščajo, za vpis se odločajo tudi vse boljši dijaki.

Veliko poudarka dajete tudi promociji inženirstva med dekleti.

Tako je. To področje se vse bolj prebuja, vse večja je tudi ozaveščenost inženirk. Nominiranke in nagrajenke projekta Inženirka leta vsako leto prinašajo nove zgodbe, ki pripomorejo k navduševanju mladih deklet za inženirstvo in vžigajo iskro, ki je sicer prej slabotno tlela.