Še v začetku minulega stoletja ne, čeprav so tudi takrat poletne temperature pogosto presegale 30 stopinj Celzija in več. Ljudje so tudi po sončnih legah hodili do vratu zapeti in tudi kopali so se v kopalnih kostumih, ki so zakrivali večino kože, čemur se danes smejimo. Toda takrat je bilo pač tako, kajti varuhi morale so bili zelo strogi. So pa z razvojem in širjenjem medijev ter njihovo dostopnostjo širšim množicam vedno bolj prihajali v veljavo različni modni ustvarjalci, ki so s svojimi idejami v nekaj desetletjih močno spremenili navade oblačenja. Tudi poletnega in kopalnega. Dolgi rokavi in hlačnice so bili poleti kmalu ukinjeni, leta 1946 pa je nekatere moraliste, ki so se zmrdovali že nad »pohujšljivimi« enodelnimi ženskimi kopalkami, dodatno razburil francoski avtomobilski inženir in modni kreator Louis Réard, ko je na nekem priljubljenem pariškem kopališču medijem in navzoči javnosti pokazal manekenko, oblečeno v dvodelni kopalni kostum, ki ga je poimenoval bikini. Javnosti je s tem dal v roke ključ do vrat v svobodnejše odločanje o tem, kaj naj kdo obleče in katere modne dodatke naj uporablja.
Proti peresom na klobuku.
Društvo »Humanitarian League« v Londonu hoče predložiti parlamentu načrt zakona, po katerem bode morala plačati vsaka dama, ki nosi razen nojevih, golobjih peres in pelikanovih glav še druga ptičja peresa, 100 kron globe.
Slovenski narod, 17. julija 1901
Škodljivost vlečk.
Dr. Casagrandi v Rimu je pred kratkim najel število dam, ki so imele nalogo v dolgih krilih se sprehajati eno uro po ulicah. Ko je bila promenada končana, je vzel krila ter jih bakteriologično preiskal. Na vsakem krilu je našel velike množine najnevarnejših bacilov, kakor takih, ki povzročajo influenco, jetiko, tifus in čeljustni krč. K temu naj se še pridene, da ženske, ko pridejo domov, odlože krila in jih navadno kar v sobi otepo. Tako se bacili razširijo po sobi in od tam v ljudi. To bi smelo zadostovati, da bi ženske opustile nošenje kril, ki se vlečejo po tleh.
Glas naroda, 25. julija 1904
Najnovejša moda Američank.
Amеrikanske krasotice so začele nositi slike svojih dragih v obliki malega emajliranega medaljona na konicah svojih čevljev. Zelo nežno! V Bostonu n. pr. se šetajo dame in vsak čas pogledajo na konice svojih čevljev, a gospoda posveča ženskim nožicam še večjo pozornost kot doslej. Ker pa ta moda zahteva zelo snažnih ulic, se nam v Evropi, najmanj pa v Ljubljani, ni bati, da bi se pri nas vdomačila.
Slovenec, 13. februarja 1912
Brez klobukov — najnovejša moda za gospode.
V Parizu so začele hoditi letos mnoge modne dame brez klobukov. Posnemati so jih zdaj začeli tudi moški. Po boulevardih in cestah hodijo najfinejši gospodi gologlavi. Vsi so lepo počesani in po njihovi zunanjosti je videti, da njihova najnovejša moda ni nastala morebiti zaradi kakih praktičnih razlogov. (…)
Slovenec, 11. julija 1912
V sončne kopeli, na obale osvežujočih voda!
(…) Ko so se 1905 pojavili v kopališčih prvi skakalci, je bilo mnogo zijanja in občudovanja. Še več kritike so odnesle one dame, ki so se prve drznile s kopalkami do kolen in prirezom na grudih v javna kopališča. Počasi so izginevali nasprotniki, čeprav so se sprva celo ženska društva dvignila proti sramotilkam javne morale. Prvi trikoti so nastajali iz leta v leto krajši, prihajale so na trg pisane oblike in kroji, ki so se tesno prilegali telesu. Dame so se prej otresle zastarelosti, moški so še dolgo ostali zvesti prejšnjim kostumom, dokler niso zmagale sedanje hlačke.
Še dandanes so nekje, tako v Španiji, na Portugalskem, na Škotskem, v Holandiji in na Grškem prepovedane hlačice in zaukazan kostum za moške. Drugod, tako v Rusiji, na Švedskem, Japonskem in Havajskih otokih se pa kopajo ljudje brez kostumov in se nihče ne zgraža, še manj pa pase radovednost nad bližnjim. Še pred pol stoletjem bi te ljudi spravili v zapor ali pa v norišnico ...
Nič manjši ni bil boj, preden je prišel človek do kopalne kadi. Ko je 1842 holandski trgovec A. Thompson pripeljal v USA prvo kopalno kad, je povzročil tamkaj pravo revolucijo in ogorčene proteste. Zdravniki so se izjavili proti novi napravi, češ, da povzroča ležanje v kadi revmatizem, prehlade, vnetje pluč in drugih bolezni. (…)
Deset let kasneje je zmagala zdrava pamet in kad je začela svojo triumfalna pot po svetu. So pa v Ameriki še vedno države, ki strogo prepovedujejo kopanje v hiši ter morajo imeti ljudje kadi le na dvorišču.
Večernik, 16. junija 1940
Kratka krila, dolgi lasje
Glede oblačenja in zunanjega videza so navade na londonskih ulicah verjetno med najbolj tolerantnimi na svetu. Zaradi tega ni čudno, da so dobila kratka, mini krila relativno hitro domovinsko pravico. (…)
Vendar pa, v zaprtih družbenih krogih, ki obsegajo šole ali tovarne ali celo trgovske hiše, dolgolasi mladeniči ne morejo dobiti zaposlitve, kakor tudi odpuščajo dekleta, ki so svoja krila tako skrajšale, da so izgubila vsak znak krila v klasičnem smislu. (…)
Pred časom je izbruhnil spor med direkcijo vrste trgovskih hiš konfekcije in prodajalkami. Tem se ni zdelo nič bolj logičnega na svetu kot to, da so tudi same nosile kratka krila, takšna, kot so jih prodajale. Direkcija ni soglašala in spor je bil tu. Začelo se je s pismenimi opozorili, potem s pismenimi opomini in na koncu z odpusti.(…)
Prodajalke so vztrajale in ko je zadeva prišla v javnost, se je pojavilo vprašanje poslovne morale: kako more družba reklamirati in prodajati oblačila, ki jih sicer ocenjuje kot nespodobna in celo pohujšljiva. (…)
Tednik, 21. aprila 1967
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
