Ko so v Luksemburgu pred dobrima dvema letoma uvedli brezplačen javni prevoz, je šlo v prvi vrsti za spodbujanje okolju prijaznejšega prometa, a je bil to tudi prvi korak k prenovi prometne kulture, ki mu bodo do leta 2035 sledili še mnogi drugi. V mestu Luksemburg, kamor se vsakodnevno v službo pripelje več sto tisoč ljudi tako iz Francije kot iz Nemčije, je vprašanje prometne ureditve ekonomsko vprašanje in je tudi socialno vprašanje. Revnejši prebivalci, ki živijo zunaj mestnega središča, vsakodnevno zapravljajo neprimerno več časa in denarja za pot v službo od svojih premožnejših sodržavljanov, zato lahko učinkovit in brezplačen javni promet prispeva nemajhen delež k zmanjševanju neenakosti v družbi.
Goran Vojnović
Naj ta luksemburška zgodba zveni še tako piarovsko, vsaj zbuja vtis, da imajo Luksemburžani izdelano vizijo prometne ureditve, kakršno drugod po Evropi šele oblikuj...
