Ko so pred nekaj leti naši prometni »strokovnjaki« upeljali reševalni pas na avtocestah, sem se tej potezi javno uprl. Podprla me je tudi AMZS in namesto da bi zadevo še enkrat premislili in uskladili s širšo javnostjo in praktično izvedljivostjo, so svojo odločitev gonili kar naprej, kot da so sami na svetu. Tudi AMZS so utišali.
Pred tem prometnim tehnološkim izumom je bila prosta pot za reševalna in policijska vozila na odstavnem pasu in ni bilo nobenega problema: odstavni pas je praktično vedno prazen, zavzame ga le pokvarjeno vozilo, kar je zelo redko.
Ko nas na TV strokovno obveščajo in poučujejo, kako je treba narediti prosti koridor med dvema kolonoma vozil na obeh voznih pasovih, nam vedno pokažejo tragikomično sliko: medtem ko se reševalno vozilo le stežka prebija po nikoli dovolj prostem reševalnem pasu med obema kolonoma vozil, je desni, odstavni pas popolnoma prazen, prost. Namreč, vedno, ko se v koloni ustavimo, pa res ne moremo pomisliti, da gre za nesrečo in da bo nujen razmak med kolonama. Ustavljamo se pa kar naprej, gneča je vedno večja.
Nova odločitev, da se naravna in logična lokacija interventnega pasu prestavi iz odstavnega v nov pas med obema kolonama, ni samo tehnično napačna, je tudi praktično nerealna in slaba. Namesto da bi reševala življenja, jih jemlje, ob tem pa odstavni pas sameva!
Strokovno slabo in praktično neuresničljivo rešitev reševalnega pasu, ki v praksi seveda ne more delovati, je treba umakniti in spraviti stanje nazaj, kot je bilo prej in kot je strokovno logično in praktično realno.
mag. Bojko Jerman, univ. dipl. inž. arh., Dolsko