Če bi dosegli takšno izredno uskladitev pokojnin, kot jo zahteva SUS, v višini 3,5 odstotka, bi to še vedno pomenilo realni padec kupne moči pokojnin v višini 7 odstotkov. Pri tem naj omenimo, da je pri letošnji februarski redni uskladitvi pokojnin bil upoštevan delež rasti lanskih življenjskih stroškov samo v višini 0,8 odstotka, ki je temeljil na abotnih podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs), kjer so izračunali letno rast življenjskih stroškov v letu 2021 samo 1,9 odstotka.
Vse skupaj zveni dokaj zapleteno, saj to je bil končno tudi namen zakonodajalca (države), da se vzpostavi takšen pokojninski sistem, ki bi bil čim manj pregleden in čim bolj zakompliciran. Posledica tega je astronomski padec povprečne pokojnine glede na povprečno neto plačo, ki danes znaša samo še 56 odstotkov. To je bil proces zadnjih dvajset let, ko se je sistematično ropalo upokojence, ki so celotno aktivno dobo vplačevali v pokojninski sistem in gradili državno blaginjo, na koncu pa so izviseli in pristali v socialnem getu.
Menim, da je za realni prikaz kupne moči in prikazovanje deleža pokojnine v neto plači (56 odstotkov) treba metodologijo korigirati in dodati še druge prejemke, letni regres in nadomestilo za prehrano. Če povprečni letni regres zaposlenih znaša 1200 evrov (100 evrov na mesec) in prehrana 100 evrov na mesec, in od tega odštejemo povprečni letni regres upokojencev 300 evrov (25 evrov na mesec), je treba k neto plači zaposlenih prišteti še 175 evrov. S tem dobimo novo primerljivo osnovo neto prejemkov (plače), ki se lahko primerja s pokojnino. Po takšnem izračunu dobimo novo realno primerjavo prejemkov, da povprečna pokojnina znaša zgolj še 48 odstotkov povprečne neto plače. Upam, da se ne bodo nekateri razburjali ob taki metodi prikazovanja prejemkov, saj končno tudi upokojenci jedo malico in hodijo na rekreacijo. Govorimo namreč samo o rednih neto prejemkih zaposlenih v primerjavi z upokojenci. Upam, da se bo v prihodnje upošteval tak realen prikaz, ki kaže vso sramoto, kjer povprečna pokojnina v Sloveniji znaša samo še 48 odstotkov neto plače (prejemkov). Če bi ob tem upoštevali še božičnico, pa bi bila katastrofa še večja. Naj se nekdo potrudi in k temu doda še ta podatek.
O takšnem nevzdržnem razmerju med pokojninami in neto plačami nas med drugim opozarja celo OECD, na katerega se razni gospodarstveniki, ko jim to odgovarja, radi sklicujejo. Podjetniki pa se morajo zavedati, da je tudi mnogo (večina) upokojencev nekoč delalo v gospodarstvu.
Prejšnja vlada je upokojenske stiske reševala z enkratnimi akcijami dodatkov, ki so vnašali samo zmedo. Tako je marsikateri upokojenec, ki je prekoračil cenzus samo za nekaj evrov, dobil na koncu letno manjšo pokojnino od nekoga z nižjo pokojnino, ki je sicer vplačeval manjše pokojninske prispevke in oddelal krajšo pokojninsko dobo. Skratka, vlada k tej problematiki ni pristopala sistemsko in je s takšnimi enkratnimi ukrepi rušila obstoječi pokojninski sitem.
Podobne tendence se kažejo tudi v sedanji aktualni vladi, ko poslušamo ministra za delo in družino Mesca, ki predlaga, da je treba zvišati najnižje pokojnine. Vse lepo in prav, vendar naj se to uredi s socialnimi dodatki, ne pa da se ruši razmerja pokojnin, ki temeljijo na vplačanih pokojninskih prispevkih in dolžini delovne dobe. S takšnim pristopom, se bojim, se bo dokončno sesul naš pokojninski sistem, ki temelji na zavarovalniškem principu. Zato opozarjam to vlado, naj pazi, kaj dela in se loti pokojninskega sistema s tresočo roko.
Gorazd Cuznar, Črnomelj