Ukrajinske oblasti so opozorile, da Moskva v regiji Lugansk sprejema ukrepe za obnovo prometne infrastrukture za svoje vojaške sile, s čimer naj bi se pripravljala na nadaljevanje ofenzive. Generalštab ukrajinskih sil poroča, da so branilci odbili ruske napade severno od mesta Slovjansk, ki velja za naslednje večje mesto na poti ruskih sil ob prodoru proti zahodu Donbasa. Župan Slovjanska Vadim Liak je povedal, da ruske sile intenzivno obstreljujejo mesto, ob tem pa prebivalce v objavi na družbenem omrežju Facebook pozval, naj se zatečejo v zavetje.
Ukrajinske oblasti so prebivalce Slovjanska že večkrat pozvale, naj zapustijo regijo, saj se mestu približuje frontna črta. V ruskem bombardiranju je bilo od nedelje v mestu, ki je pred vojno štelo približno 100.000 prebivalcev, ubitih najmanj šest ljudi, še 19 pa jih je bilo ranjenih. Ukrajinski generalštab je prav tako poročal o neuspešnih ruskih napadih južno od elektrarne v mestu Vulehirsk in na meji z že okupirano regijo Lugansk.
Napadi na Harkov
Nekoliko južneje pa je ruskim silam ob podpori topništva in letalstva uspelo napredovati proti mestu Siversk. Hkrati je ukrajinski generalštab poročal o intenzivnem topniškem obstreljevanju na večjem delu fronte v regijah Harkov, Doneck, Zaporožje, Herson in Mikolajiv. Izvedenih naj bi bilo tudi več zračnih napadov, v nekaterih so med drugim sodelovali helikopterji.
Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ruske sile v zadnjih 24 urah z zelo natančnim orožjem napadle mesto Harkov, pri čemer naj bi bilo ubitih do 150 ukrajinskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hkrati pa je ruski obrambni minister Sergej Šojgu danes ponovno dejal, da ruske sile na območje vojne ne pošiljajo nabornikov, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Obtožbe o mučenju ruskih vojnih ujetnikov
Guvernerja ruskih obmejnih regij Brjansk in Kursk sta medtem obtožila ukrajinske sile, da obstreljujejo njuno ozemlje. Guverner Brjanska Aleksander Bogomas je na Telegramu zapisal, da so s topništvom obstreljevali vas Sernovo. V napadih v obeh regijah pa po poročanju guvernerjev ni bilo ubitih ali ranjenih oseb. Ukrajina napadov zaenkrat še ni komentirala.
Ruske oblasti so ob tem sporočile, da preverjajo trditve o nečloveškem ravnanju z ruskimi vojnimi ujetniki v Ukrajini. Prejšnji teden sta namreč Moskva in Kijev izmenjala po 144 vojnih ujetnikov, pri čemer ruski preiskovalni odbor opozarja, da so vojaki ruskih sil pripovedovali o nasilju, ki so ga bili deležni v Ukrajini.
Eden od vojakov je povedal, da naj bi ga ukrajinski zdravniki zdravili brez anestezije in da so ga v ujetništvu domnevno pretepali ter mučili z elektriko. Prav tako naj bi bil več dni brez hrane in vode. Drugi ruski vojak, ki so mu zaradi poškodb amputirali nogo, pa je dejal, da je bil hudo pretepen, in obtožil ukrajinskega zdravnika, da mu je vrtal po rani. V luči teh trditev je ruski preiskovalni odbor opozoril, da so pričevanja izpuščenih ruskih vojakov tehtni primeri kršitev Ženevske konvencije o vojnih ujetnikih, še navaja AFP.
Ukrajinske oblasti nabornikom prepovedale zapustiti domači kraj
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je moškim med 18. in 60. letom starosti prepovedalo zapustiti domače okrožje, generalštab vojske pa je medtem na Facebooku zaprosil za razumevanje. Nadzor se bo večinoma izvajal na mejah okrožij in mest, odredba ministrstva pa temelji na zakonu o naborništvu iz leta 1992, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Objava na Facebooku je v kratkem času pritegnila na stotine jeznih komentarjev. Ministrstvu so očitali »idiotizem«, nekateri pa so opozorili, da bo to dodatno spodbujalo korupcijo v vojaških nabornih uradih. Hkrati se mnogi bojijo večjega gospodarskega kaosa, saj bodo številni vozniki vlakov, avtobusov in tovornjakov morali opustiti svoje delo. Veliko Ukrajincev namreč ne živi v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Po ruski invaziji je na deset tisoče nabornikov pobegnilo v varnejše zahodne dele Ukrajine.
Že z uvedbo vojnega stanja v Ukrajini pred več kot štirimi meseci je bilo moškim med 18. in 60. letom starosti prepovedano zapustiti državo, mejni policisti pa redno zadržujejo moške, ki poskušajo prečkati mejo v Moldavijo ali sosednje države Evropske unije.
Uradnik ruske varnostne službe prevzel vodenje regije Herson
Uradnik ruske zvezne varnostne službe (FSB) Sergej Jelisejev bo prevzel vodenje regije Herson, je danes sporočil vodja ruskih okupacijskih oblasti v Ukrajini Vladimir Saldo. Jelisejev, ki je do sedaj opravljal funkcijo namestnika vodje vlade ruske eksklave Kaliningrad, naj bi z delom uradno začel v torek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Ukrajina je za Hersonsko regijo za vedno ostala v preteklosti. Rusija je tu za vedno,« so po navedbah AFP na Telegramu sporočili predstavniki ruskih oblasti v Ukrajini.
Za Jelisejevega namestnika je bil imenovan nekdanji poslanec v ukrajinskem parlamentu Oleksij Kovaljev, ki je po začetku vojne v Ukrajini prestopil na rusko stran in junija preživel poskus atentata.
51-letni Jelisejev, ki je diplomiral na akademiji FSB, je glede na informacije na spletni strani regije Kaliningrad pred tem delal na neopredeljenih funkcijah v varnostnih službah, še navaja AFP.
Ukrajina naj bi kmalu odpoklicala do Nemčije kritičnega veleposlanika
Ukrajina pa naj bi kmalu odpoklicala svojega veleposlanika v Nemčiji Andrija Melnika, znanega po kritičnih izjavah na račun najvišjih nemških predstavnikov v zvezi z njihovim odzivanjem na vojno v Ukrajini, poročajo nemški mediji.
Časnik Bild, ki se sklicuje na različne vire v Kijevu, piše, da naj bi ukrajinsko zunanje ministrstvu predsedniku Volodimirju Zelenskemu predlagalo, da veleposlanika premesti na delovno mesto na zunanje ministrstvo v Kijevu. Postal naj bi namestnik zunanjega ministra, premestitev naj bi se zgodila jeseni.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa za zdaj novice o premestitvi veleposlanika na ukrajinskem zunanjem ministrstvu uradno niso potrdili, prav tako se na njihove poizvedbe ni odzval Melnik. Ta se sicer danes ni udeležil sprejema nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja za tuje diplomate.
Melnik je znan po ostrih kritikah na račun Berlina, nazadnje pa je razburil z izjavami v zvezi z ukrajinskim nacionalističnim voditeljem Stepanom Bandero, čigar enote so bile med drugo svetovno vojno odgovorne za etnično čiščenje in poboje Poljakov. Sodeloval naj bi tudi z nacistično Nemčijo. Bandera je po drugi svetovni vojni pobegnil v Nemčijo, kjer ga je leta 1959 umoril agent takratne sovjetske tajne službe KGB.
Melnik je v nekem intervjuju dejal, da Bandera ni bil množični morilec Judov in Poljakov. Na izjavo so se ostro odzvali v Varšavi, protestiralo je tudi izraelsko veleposlaništvo v Berlinu. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je v odzivu pojasnilo, da je veleposlanik izrazil svoje osebno stališče in ne uradnega stališča ministrstva.
Melnik je od začetka vojne v Ukrajini izrekel vrsto kritičnih izjav na račun nemške vlade, zlasti kanclerja Olafa Scholza, češ da Berlin Kijevu ne pomaga dovolj z orožjem za boj proti Rusiji.