Najmanj osemnajst mrtvih in 243 ranjenih je krvava bilanca redkih protestov, ki so prejšnji teden izbruhnili v uzbekistanski republiki Karakalpakstan zaradi načrtov zveznih oblasti, da ji z ustavnimi spremembami odvzamejo pravico do odcepitve z referendumom. Strasti so se pomirile, ko je uzbekistanski predsednik Šavkat Mirzijojev sporočil, da od te ustavne spremembe odstopa. Analitiki v regiji pa ocenjujejo, da je morda vrgel bombico, ki lahko zaneti večji požar v politično relativno stabilni srednjeazijski državi, kjer je politična moč skoncentrirana v predsedniški palači.
Reven, a naravno bogat
Uzbekistanske oblasti so konec junija predstavile predlog ustavnih sprememb, ki so dvignile na noge prebivalce Karakalpakstana. Med drugim so v ustavi brisali navedbo, da je ta republika suverena in da se s samoodločbo lahko odcepi. Po navedbah generalnega javnega tožilca je vplivni bloger in urednik Dauletmurat Tadžimuratov zato prejšnji teden pozval k »nezakonitemu shodu«. Oblasti so ga potem pridržale, ko se je to razvedelo, pa so izbruhnili nemiri. Kakšnih tristo ljudi je krenilo v središče Nukusa, prestolnice Karakalpakstana, se uprlo varnostnim silam, si prisvojilo njihovo opremo ter vdrlo v več stavb, od katerih so nekatere močno poškodovane, je navedlo tožilstvo. Na nekaterih posnetkih je bilo videti cestne barikade in goreča vozila ter vojaške oklepnike na cestah. Oblasti so razglasile izredne razmere, ki bodo veljale do avgusta.
Karakalpakstan ima znotraj Uzbekistana poseben status, ki ga je prinesel še iz Sovjetske zveze. Je suverena republika s precejšnjimi pooblastili in pravico do samoodločbe, drugače kot preostalih dvanajstih regij. Velik je za osem Slovenij in predstavlja več kot tretjino države na njenem zahodnem delu, ima pa le dva milijona prebivalcev (vsa država jih ima 35 milijonov) in je relativno reven. Po nekaterih ocenah pa so tam velika naravna bogastva, kar naj bi bil eden od razlogov za poskus spremembe njenega statusa.
Spogledovanje z obstankom na oblasti
S tem očitno ne bo nič, kot je včeraj potrdil tudi uzbekistanski parlament. Sicer pa naj bi bila za predsednika Mirzijojeva tako ali tako ključna ustavna sprememba tista, s katero predsedniški mandat podaljšujejo s petih na sedem let. To naj bi mu omogočilo vnovično predsedniško kandidaturo, saj je bil lani izvoljen drugič, kar bi po ustavi moralo biti tudi zadnjič. Če se ustava spremeni, pa ta omejitev zanj ne bi veljala.
Mirzijojev je postal predsednik muslimanske in daleč najštevilnejše od petih srednjeazijskih držav leta 2016, ko je nasledil umrlega avtokratskega Islama Karimova. Ta je Uzbekistan vodil od osamosvojitve leta 1991. Mirzijojev je obljubil spremembe in odslovil večino kadrov svojega predhodnika ter se predstavil kot reformist. Kritiki, kot je v Evropi živeči zagovornik samostojnosti Karakalpakstana Aman Sagiduklajev, pa mu v kazahstanskih medijih očitajo, da je s svojo politiko sam zakuhal zadnje dogodke in da si želi predvsem obstati na oblasti. V predsedniški palači so krivce za dogodke v Karakalpakstanu našli v destruktivnih elementih iz tujine.
