Ko gledaš ta svet, kako raste in se razvija, obenem pa pada v regresijo, bi lahko pomislil, da je metafora pravljičarja Hansa Christiana Andersena iz njegove nesmrtne pravljice Cesarjeva nova oblačila. Če je nekaj treba narediti, ni najpomembnejše, ali je bilo to narejeno, ampak je treba pokazati vse mogoče načine, kako bi bilo treba to narediti; če pa se ne naredi, je treba najti čim več opravičil, zakaj to ni narejeno. Pohvaliti tisto, česar ni, in skriti, kar vsi očitno vidimo, se zdi glavni credo političnih elit današnjega časa.
Ahmed Burić, kolumnist (Foto: Dokumentacija Dnevnika)
Je bilo vedno tako?
To spominja na tisto staro šalo, v kateri Mujo vpraša Sulja: »Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?« On pa odgovori: »Prej je bilo vsega....
