Pravijo, da je človek z jahto dvakrat srečen, prvič, ko jo kupi, in drugič, ko jo proda. Takole od daleč se zdi, da je bil srbsko-ameriški poslovnež Milan Mandarić dvakrat srečen, prvič, ko je kupil nogometni klub Olimpija, in drugič, ko mu je klub končno uspelo prodati. Zdi se, da je pred njim enako razmišljal Izet Rastoder. Oba sta v klub vložila veliko denarja in ga bolj malo dobila nazaj. Verjetno sta pričakovala več, veliko več, in čeprav je bila Olimpija v zadnjih letih bolj kot ne uspešen nogometni klub, se očitno ni dalo narediti nič. Premalo pokroviteljev, slabi rezultati v Evropi, ki edina prinaša večje vsote denarja, in nezanimanje večjih klubov za naše nogometaše so glavni vzrok, da se klub, kot je Olimpija, ne more finančno vzdrževati sam. Ob tem je treba omeniti, da nogomet niti ni več prvi slovenski šport, ob zimskih so ga začeli loviti tudi košarka in kolesarstvo.
Miha Štamcar
Po drugi strani ima slovenski nogomet z ljubljansko Olimpijo na čelu še nekaj drugih težav. Nogometaši, ki bi jih morali črpati iz lastnega mladinskega pogona, prep...