»Raziskava iz meseca junija je pokazala, da 64,3 odstotka volivcev HDZ in 57 odstotkov volivcev Mosta podpira pravico do splava kot ustavno pravico. Na referendumu bi za to glasovalo 54 odstotkov volivcev HDZ. Plenković bo na koncu v položaju, da bodo njegovi volivci glasovali za našo pobudo,« je povedala poslanka stranke Zmoremo Sandra Benčić.
Dodala je, da bodo najprej skušali zbrati podpise za spremembo ustave v saboru, če bo HDZ predlogu nasprotoval, pa bodo začeli zbirati podpise za referendum.
Na Hrvaškem splav zakonit, ne pa tudi dostopen
»Potem bomo videli, ali bo Plenković blokiral lastno volilno telo. Po drugi strani pa je splav pri nas zakonit, a ni dostopen. Če so omogočili ugovor vesti, bi morali tudi dostopnost splava. Ko bo pravica do umetne prekinitve nosečnosti zapisana v ustavi, bodo imele ženske tudi pravico do odškodnine od države, če bodo njihove pravice ogrožene,« je pojasnila Sandra Benčić.
Leva opozicija je odločitev o zbiranju podpisov, ki ga bo začela jeseni, sprejela, potem ko je Plenković v četrtek na seji vlade izjavil, da sprememba ustave ni potrebna.
Plenković je komentiral tudi odločitev vrhovnega sodišča ZDA, po kateri imajo tamkajšnje zvezne države same pravico odločati, ali bodo prepovedale splav ali ne. Dejal je, da je o tej temi skoraj nemogoče doseči soglasje. »Mi kot HDZ, stranka desnega centra in demokrščanska stranka, zagovarjamo zaščito življenja, za katerega menimo, da se začne s spočetjem. Prav tako pa spoštujemo pravico žensk do izbire in zdravja,« je izjavil hrvaški premier.
»Naša želja je, da so prekinitve nosečnosti izjema, vendar statistika in izkušnje iz drugih držav kažejo, da se to ne doseže s prepovedmi. Prepovedi ne vodijo v manjše število splavov,« je dodal in poudaril, da odločitev vrhovnega sodišča ZDA ne bo vplivala na Hrvaško.
Na Hrvaškem umetno prekinitev nosečnosti ureja zakon, zato sprememba ustave po mnenju Plenkovića ni potrebna.
Hrvaška je v času nekdanje Jugoslavije v svoji ustavi vse od leta 1974 imela člen, v katerem je pisalo, da ima »človek pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok«. Po osamosvojitvi je Hrvaška ta stavek iz svoje ustave izbrisala, medtem ko so ga druge države po razpadu nekdanje skupne države v takšni ali drugačni obliki obdržale.
