Pa imamo rezultate tega igračkanja. Številne mrtve Ukrajince in Ruse, razrušeno skoraj vso Ukrajino, osem milijonov beguncev … Mi pa skupaj z Zahodom, ki se mu hočemo udinjati, bi še kar lifrali orožje tja, da se bodo ja poklali do zadnjega Ukrajinca in do vsaj milijona mrtvih Rusov. ZDA, njeni prepričanosti vase, da so edini poklicani za urejanje sveta tako, kakor njim paše, njihovi imperialistični miselnosti, v bistvu njihovemu totalitarizmu, bi to ustrezalo: imeli bi oslabljenega ideološkega nasprotnika. Pa ste pozabili pregovor, da kjer se prepirata dva (ZDA-Rusija), tretji (Kitajska) dobiček ima?
Večina malih ljudi, babic, mamic, neoboroženih Ukrajincev … želi zgolj živeti. Ljudje videvajo smisel svojih cca 80 let bivanja na tem planetu v tem, da delajo, vzgojijo potomce in uživajo sadove svojega dela. Že po Sokratu je smisel življenja v življenju samem. In da naj, ko se dogaja nekaj hudega, zelo pazimo, da ne izgubimo najbolj dragocenega, kar imamo: svoje življenje! Ko srečaš Matildo, ugotoviš, da edino brez sebe ne moreš živeti. V vsakdanjih frustracijah ljudje to pogosto pozabljajo. Predvsem pa, kadar so ideološko napumpani.
To pa je tisto, kar počnejo posamezniki, ki so se prigrebli do vodilnega položaja. In si zato domišljajo, da imajo pravico nadvlade nad ljudmi. V svojem očitno ne preveč zdravem umu mislijo, da bi se stvari morale udejanjati po njihovih idejah. In polnijo glave ljudem z idejami o najboljši obliki vladavine, o nadrasi, imperializmu, kapitalizmu, zasebni lastnini, komunizmu, demokraciji, osvoboditvi, osamosvojitvi … Pametujejo ter s takimi in podobnimi mantrami iz njihovih ust indoktrinirajo soljudi, da se borijo in umirajo za njihove ideje in cilje. Ne upoštevajo najbolj temeljnega: živi in pusti živeti! Da so poklicani le omogočati ljudem človeka dostojno življenje. Da države ne ustvarjajo zase in da merilo spodobne države ni, kako se imata njena vrhuška in njeni podrepniki, ampak njeni prebivalci.
Totalno zgrešena je torej miselnost, da je mir mogoče doseči, kadar sta obe strani približno enako močni. Gabrijelčič in različno svetovnonazorsko usmerjeni zagovarjajo iz logike kavbojcev izvirajočo miselnost, ki se je izrodila v idejo, da bi bilo dandanes možno preprečiti strelske pohode le, če bi bili vsi oboroženi. V tistih časih je šerif imel pravico obiskovalcem njegovega teritorija pobrati orožje, v ameriški ustavi pa je ostala zgolj pravica do nošenja orožja. Zagovarjajo torej na dolgi rok kontraproduktivno miselnost, da se je za mir treba pogajati z orožjem. Človek je žal toliko pokvarljivo bitje, glede na živali celo bolj primitivno, ker si v glavi izmisli, da bi ga drugi lahko ogrožal in da ga je zavoljo preventive treba likvidirati ali mu vsaj vse uničiti.
Tako je edini razumen predlog tisti, ki so ga podpisali Juri in drugi, podobna je tudi peticija Pobuda za mirovni sporazum Ukrajina 2022. Ustvarjalnost v urejanju meddržavnih odnosov pa so pokazali že Tito, Nehru … oz. je na to spomnila Hribarjeva. A na Gandhija in Mandelo pa ste kar pozabili? In na možno vlogo OZN? Kar predlagajo Gabrijelčič in drugi, pa je poziv k uresničitvi naslovne misli in k neoliberalističnemu ignoriranju soljudi.
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana
