Za vami so zelo pestri dnevi, najprej dirka po Sloveniji, nato že dan po njej predstavitev vaše biografije z naslovom Mohopedija in v minulem tednu še državno prvenstvo v kronometru. Za začetek se dotakniva vaše knjige, kako bi jo na kratko predstavili, o čem govori?
Knjiga je že v prodaji, tako da jo lahko bralci že naročijo na spletni strani bicikel.com. V njej z bralci delim svojo zgodbo z vsemi vzponi in padci ter zanimivimi prigodami. Bralci me bodo skozi biografijo pobližje spoznali tudi kot človeka.
Tudi sicer za vas velja, da ste velik ljubitelj knjig. Ali so knjige vaše spremljevalke tudi na dirkah? Boste kakšno vzeli s sabo tudi na dirko po Franciji?
Seveda. Vedno imam v kovčku nekaj knjig, s katerimi si krajšam dolge transferje med etapami. Zvečer se ob branju ali dobrem filmu lažje umirim in pripravim na počitek. V Francijo bom vzel štiri knjige: Maria Montessori, učiteljica, ki je življenje posvetila otrokom (Laura Baldini), Tam, kjer pojejo raki (Delia Owens), Dol mi visi (Mark Manson) in Magični zateg, svet kolesarstva po Carltonu Kirbyju (Carlton Kirby in Robbie Broughton). Nadaljnjo zalogo knjig imam na e-bralniku. Raje imam tiskane izdaje, a kovček nima neomejenih kapacitet.
Pustimo zdaj ob strani ljubezen do knjig. Pred vami je še četrtič slovita dirka po Franciji. V kakšni pripravljenosti prihajate nanjo in s kakšnimi pričakovanji?
Pripravljen sem najbolje, kar sem lahko. Po spomladanskem delu sezone sem med pripravami na dirko res trdo delal. Tokrat sem treniral v Sloveniji, saj mi višinske priprave ne ustrezajo. Na dirki po Sloveniji je bil občutek pravi, dobil sem potrditev, da je moja telesna pripravljenost na vrhunski ravni. Imel sem srečo, da ves čas priprav nisem imel nobenih težav s padci in boleznimi.
Ali ste si že označili etape, ki bi vam bile lahko najbolj pisane na kožo, da ponovite lanski etapni zmagi?
Po tihem sanjam o peti etapi s ciljem pred Arenberškim gozdom, ki poteka po tlakovanih odsekih, podobnim tistim, ki jih vozimo na dirki Paris–Roubaix, kjer sem bil spomladi v igri za zmago in na koncu končal na petem mestu. Zagotovo se bo kakšna priložnost ponudila tudi v kateri izmed drugih etap.
Po vseh vaših zmagah, sploh po spomladanski na klasičnem kolesarskem spomeniku Milano–Sanremo, bodo na vas zdaj še bolj pazili. Bo zato težje napadati?
Zagotovo bom bolj opažen in markiran, ampak to običajno zame ni ovira na poti do rezultata.
Ali za konkurenco pripravljate kakšno novo presenečenje, kot je bilo recimo s potopno sedežno oporo na dirki Milano–Sanremo?
Česa tako odmevnega, kot je bilo v Sanremu, ne pripravljam. Tisto je bil res poseben dan, ki se ga bom vedno rad spominjal.
Če bo šlo vse po napovedih, predvsem pa slovenskih željah, naj bi se v boju za končno zmago borila Tadej Pogačar in Primož Roglič. Oba dobro poznate, kdo od njiju bi bil lahko bližje končnemu cilju, komu letošnja trasa bolj ustreza?
Zame sta oba prva favorita. Zadnja dva Toura je dobil Tadej, ampak šele na dirki se bo pokazalo, kdo od njiju bo močnejši in kdo bo imeli okoli sebe boljšo ekipo. Mogoče se v boj za skupno zmago vmeša še kdo drug.
Komu pripisujete največ možnosti?
Na papirju je eden od favoritov tudi Jonas Vingegaard, ampak zagotovo se lahko vmeša še kdo. Pred nami je več kot tri tedne dirkanja in v tem času se lahko marsikaj zgodi.
Ob Rogliču ste za zdaj edini slovenski kolesar z etapnimi zmagami na dirkah Giro d'Italia, Tour de France in Vuelta. Katera od teh dirk vam je najbolj pri srcu in zakaj?
Ker je dirka po Franciji največja dirka na svetu, etapne zmage na njej veljajo največ. V Franciji je tudi največ pritiska. Na srečo stres odlično prenašam in ga včasih izkoristim v svojo korist, tako da mi je užitek nastopiti na dirki.
Kaj pa je tisto, kar dirko po Franciji dela drugačno od drugih dirk?
Dejstvo, da jo spremlja toliko ljudi in smo kolesarji tri tedne pod žarometi. Za nas je to najpomembnejša dirka v sezoni, pritisk in pričakovanja so ogromni.
Kar zadeva število gledalcev, smo letos lahko zadovoljni tudi s slovenskim »tourom«, kajne? Glede na vse večjo popularnost kolesarstva bo na francoskem Touru, kot kaže, spet veliko slovenskih navijačev. Ali vam to daje še dodatno motivacijo in zagon?
Seveda, v Sloveniji je tudi po zaslugi naših uspehov kolesarstvo vse bolj priljubljeno. Veliko ljudi kolesari v prostem času in s tem skrbi za zdravje in dobro počutje. To me zelo veseli. Prek svoje fundacije želim predvsem otrokom in mladini šport še bolj približati in jih navdušiti, da jim kolesarjenje priraste k srcu. Lepo je videti tudi vse domače navijače na dirki po Sloveniji. Vzdušje je bilo enkratno! Prepričan sem, da jih bo veliko tudi začrtalo svoj dopust z mislimi in dirko po Franciji ter si bodo mogoče kakšno izmed etap ogledali v živo. Prepričan sem, da si bodo obisk dirke zapomnili za vse življenje, to je res nora izkušnja.