Ta tveganja so že četrta resna grožnja za makroekonomsko stabilnost po letu 2008, po finančni in fiskalni krizi, ki je bila v Sloveniji precej izrazita in se je pojavila tudi kot bančna kriza, pa potem po pandemiji. Manevrski prostor ekonomskih politik se zato lahko oži. Če bi se tveganja realizirala, bi bile razmere precej bolj zaostrene. V resnici gre lahko za pojav stagflacije, kar bi pomenilo, da bi morali odreagirati za stabilizacijo gospodarske aktivnosti v razmerah visoke inflacije. To bi zelo otežilo manevrski prostor za denarno politiko, ki ne bi več mogla ohranjati spodbujevalne naravnanosti. Potem bi bili zelo omejeni pri odločanju, ali najprej stabilizirati inflacijo in nato gospodarsko aktivnost ali pa morda na kratek rok tolerirati nekoliko več inflacije, da se ohranja gospodarska aktivnost in preprečuje recesija. x Delo
Nepreslišano: Damjan Kozamernik, makroekonomist
Za letos je napoved gospodarske rasti za Slovenijo še vedno zelo ugodna. Res gre tu tudi za statistični učinek, veliko te rasti se je zgodilo že lani, merimo pa jo kot višji BDP letos glede na lani. Tekoče pa se razmere seveda hitro umirjajo, da ne rečem poslabšujejo. Inflacija je pod pritiskom cen energentov in hrane, ki izvirajo iz geopolitičnih razmer oziroma vojnega napada Rusije na Ukrajino z vsemi neugodnimi okoliščinami, ki sledijo. Po umiku pandemičnih razmer se je povsod po Evropi in tudi Sloveniji močno povečalo povpraševanje. To samo po sebi lahko deluje inflacijsko. Ugodno povpraševanje in visoka gospodarska rast se z nastopom vedno večjih tveganj in težav nekako umikata iz ospredja, verjetno pa prihaja obdobje upočasnjene gospodarske rasti v prihodnjih četrtletjih in seveda tudi tveganje, da bi rast prešla v recesijo.
Damjan Kozamernik
