.Zadnji makroekonomski podatki v ZDA kažejo, da se gospodarska rast ohlaja, inflacija pa naj bi se deloma tudi zaradi tega začela umirjati. Vlagatelji zato pričakujejo, da bo Fed nekoliko zmanjšal restrikcije monetarne politike, kar je konec tedna pognalo delniške indekse navzgor. Agencija S&P Global je objavila, da se je junija rast proizvodnje v ZDA umirila in bila pod pričakovanji. Tudi podatki s trga dela so nekoliko razočarali, saj je bilo število novih prosilcev za finančno pomoč v primeru brezposelnosti večje od pričakovanj, podatek za preteklo obdobje pa je bil popravljen navzgor. Vlagatelji trenutno najbolj pogledujejo proti centralnim bankam, ki so ključne za obvladovanje visoke inflacije. V sredo je guverner Fed-a, Jerome Powell, zagovarjal dvig v višini 0,75 odstotne točke iz preteklega tedna s trditvami, da je ameriško gospodarstvo dovolj robustno, da ga bolj restriktivna monetarna politika ne bo močneje prizadela. Kot je dejal, je Bruto domači proizvod (BDP) začel ponovno rasti, potrošnja pa ostaja močna. Napovedal je tudi dodatne dvige obrestne mere, ni pa še odločen kolikšne. Konec julija naj bi se namreč Fed odločal za dvig v razponu med 0,5 in 0,75 odstotne točke, po zadnjih signalih pa se pričakuje, da bo Fed manj agresiven oz. da bo manj agresiven pri kasnejših dvigih obrestnih mer.
V evroobmočju rastoča inflacija povečuje verjetnost recesije. Aktivnost evropskih podjetij je po podatkih S&P Global padla na 16-mesečno dno, potem ko se je zmanjšala tako proizvodnja kot število novih naročil, podjetja pa se pritožujejo nad visoko inflacijo, nizkim povpraševanjem in politično nestabilnostjo. Zaupanje francoskih podjetij je na najnižji stopnji v zadnjih 19 mesecih, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron izgubil večino v narodni skupščini. Največje tveganje za Evropo prihaja pred zimo, ko si lahko obetamo rusko izsiljevanje z zemeljskim plinom in strah pred nadaljevanjem visoke inflacije. Evropska centralna banka (ECB) sicer obrestnih mer ni zvišala že 11 let, a naj bi se to spremenilo že naslednji mesec, v septembru pa naj bi ECB obrestno mero povišala še enkrat. Med večje izzive EU spada energetska politika, saj je Evropa močno odvisna od ruskega plina. Rusija že zdaj zmanjšuje dobavo plina v Evropo, najverjetneje zato, da bi preprečila ustvarjanje zalog na zahodu in tako imela več moči pozimi, ko bo povpraševanje po plinu najvišje. Evropske države že prilagajajo svojo politiko, a tovrstne spremembe terjajo čas, zato se posledicam ne bo mogoče izogniti. Evropska komisija je za blaženje negativnih posledic najavila načrt izdaje 50 milijard evrov vrednega programa pomoči, ki jih bodo lahko države članice porabile med julijem in decembrom letos.
Kot kaže, Rusija konec tedna ni poplačala obveznosti do svojih kreditodajalcev, kar se je zgodilo prvič po letu 1917. V nedeljo je bil skrajni rok za poplačilo 100 milijonov dolarjev vrednih obresti v tuji valuti, a po prvih podatkih do tega ni prišlo. Rusija namreč ni mogla odplačati dolga kljub temu, da ima zadostna sredstva za poplačilo v rubljih, saj ji sankcije onemogočajo prost dostop oz. razpolaganje in transakcije s tujimi valutami. Običajno država, ki ne more poplačati svojih dolgov in bankrotira izgubi zaupanje vlagateljev, a Rusija je že zdaj odrezana od zahodnih kapitalskih sistemov, zato se ne pričakuje, da bo ta, t.i. bankrot kratkoročno bistveno vplival na rusko gospodarstvo.