Še nedolgo nazaj ste s Cibono po devetih letih osvojili dvojno krono, zdaj pa že imate novo službo pri Krki. Kako se je vse skupaj odvilo?
Brez skrivalnic. Proti koncu sezone sem se nagibal k temu, da bi ostal v Zagrebu. Tudi zato, ker smo osvojili dvojno krono. Če bi bila situacija vsaj približno normalna in bi se lahko pogovarjali za nadaljnje sodelovanje, bi se skoraj gotovo odločil za to. A žal ni bila. Že na dan zadnje finalne tekme so na dan prihajale takšne in drugačne informacije. Vmes je na moja vrata potrkala Krka. Prisluhnil sem ji. Ponudba me je zanimala, saj Krka ima potencial, je finančno stabilen klub in je ponujala triletno sodelovanje. Ob tem so mi obljubili precej proste roke pri izbiri ekipe, tudi drugače pa so se naši pogledi hitro ujeli. Vsak trener ima sicer svoje prioritete. Moje so, da zaradi družine ne grem daleč od doma, a hkrati še vedno vodim klub na visoki ravni. To ni lahko najti in tudi zato sem hitro pograbil ponudbo Krke. Zadovoljen sem in prepričan, da lahko v treh letih spišemo lepo zgodbo.
Po uspehih pri madžarskem Szombathelyju in Ciboni, pa tudi prej pri Olimpiji, ste gotovo dobili tudi še kakšno ponudbo?
Bile sta dve konkretni. Ena iz nemške bundeslige, druga pa moštva, ki nastopa v evropskem pokalu. A kot sem že rekel, moje prioritete so trenutno drugačne, hočem biti blizu družine in to je prevagalo.
Kakšne cilje ste si zadali z vodstvom Krke?
Da gremo korak za korakom. Veseli me, da je Krka uspela zadržati enak proračun kot v lanski sezoni, čeprav je izpadla iz lige ABA. To je bila ena mojih glavnih želja in jo je kljub zmogel izpolniti. Prevetriti moramo moštvo in pritegniti tri mlade slovenske igralce stare okoli 20, 21 let, ki so nadarjeni, a lahko že takoj prispevajo k igri. Pri iskanju in pogovorih smo že zelo aktivni. Potem želimo enega izkušenega slovenskega igralca, ki bo ob Roku Stipčeviću, Andreju Stavrovu in Mihi Škedlju tvoril okostje ekipe. Škedlju moramo kot mlademu domačemu igralcu ponuditi priložnost, da dokončno dobimo odgovor, če lahko igra na tej ravni. Stavrov je izjemno nadarjen, Stipčević pa je izkušen posameznik s slovenskim potnim listom. Ima odličen karakter, a ga je potrebno voditi. Ne smemo biti na parketu odvisni samo od njega, ker določene stvari potem trpijo. Še manj se sme dogajati, da igra po 35 minut na tekmo. Trdim, da je lahko kljub desetim minutam manj v igri njegov učinek isti ali celo še boljši.
Je takojšnja vrnitev v ligo ABA prioriteta?
Na že prej omenjene igralce bomo dodali tri tujce, s takšno ekipo pa sem prepričan, da bomo v 2. ligi ABA konkurenčni za vrh. Ali nam bo to uspelo takoj v prvi sezoni, je težko reči, a takšna je želja. Težko povem kaj več, ker ne vem, kakšna bo konkurenca in s kakšnimi proračuni bo razpolagala. Prvi korak je torej, da se najkasneje v dveh letih vrnemo v ligo ABA. Naslednji pa, da nato tekmujemo v enem izmed evropskih tekmovanj. Za začetek verjetno v Fibinem evropskem pokalu. To je naš skupni cilj, ki ga podpira tudi uprava kluba. V slovenskem prostoru želimo ostati pri vrhu. Ne želimo v tem trenutku tekmovati in se po domače »paliti« na Cedevito Olimpijo, ki je svet zase. Moramo pa se odlepiti od ostalih slovenskih klubov. Tako je včasih že bilo. Krko se ne sme mešati z ostalimi. Zasesti mora prostor med Cedevito Olimpijo in drugimi klubi.
Ste imeli kot Ljubljančan in nekdo, ki je številne sezone preživel pri Olimpiji, kaj pomislekov, preden ste prevzeli Krko?
Niti najmanjših. Sem ponosen Ljubljančan, lahko tudi rečem, da je Olimpija moj klub. S tem nimam nobenih problemov. Ne jaz, ne nihče drug. Ampak zdaj sem pri Krki in naredil bom vse, kar je v moji moči, da bo naša skupna zgodba uspešna.
Bi se v primeru, da Cibona propade, Krka vrnila v ligo ABA?
V tem primeru bi Krka sprejela mesto v ligi ABA. Ne vem sicer, če bi bili prvi, ki bi dobili vabilo. Ne poznam pravilnika tekmovanja, morda bi najprej vabilo šlo Heliosu zaradi rezultatov v 2. ligi ABA. Vprašanje pa je, kdo lahko finančno vzdrži tekmovanje v ligi ABA. Krka ga lahko. Moram pa poudariti, da ne verjamem v črn scenarij pri Ciboni. Klub resda hodi po robu, ampak ga bodo rešili tako ali drugače. Ali za vse večne čase ali samo začasno. A moje mnenje je, da bo Cibona prihodnjo sezono nastopala v ligi ABA.
Kako pa gledate na poskuse reševanja Cibone? Močno se je angažiral tudi Aleksandar Petrović.
Tega ne komentiram. Odšel sem iz Cibone in s tem zaključil tamkajšnjo zgodbo. V kontaktu sem le še z Marinom Rožićem, ki me je nagovarjal, naj počakam čim dlje, saj si je želel, da ostanem trener. Pri Ciboni sem preživel štiri fantastične mesece, tudi zaradi ljudi v strokovnem štabu in Rožića, ki ni le izjemen športni direktor, temveč tudi človek. Ve, o čem govori in kako se stvarem streže. A moral sem potegniti potezo in sem zdaj z vsemi mislimi pri Krki. Prav je, da se Cibono reši. Morda ni najbolje, da se jo rešuje na številnih koncih, saj se razprtije in spori le še večajo. Ne bi bilo slabo, če bi bili vsi poskusi sinhronizirani. Sicer pa ni v mojem interesu, da gre klub v stečaj, saj se lahko potem obrišem pod nosom za štirimesečno plačilo (smeh).
