Pred devetimi leti sta gasilca v polni opremi sredi hude poletne vročine po avtocesti tekala pred gasilskim avtom in mu utirala pot med nepravilno razvrščenimi in stoječimi vozili. Nekatere avte sta na stran umikala kar na roke, druge pa pozivala, naj vendarle ustvarijo prostor za intervencijska vozila, da bi se tem uspelo prebiti do prometne nesreče. Čeprav je bil v tujini poznan, o reševalnem pasu pri nas vozniki takrat niso vedeli kaj dosti. »Še vedno opažamo, da premnogi reševalnega pasu še vedno ne ustvarijo ob vsakem zastoju,« pravi Anže Albreht, eden od zgoraj omenjenih gasilcev ter ustanovitelj in direktor zavoda Reševalni pas. »Predstavljajte si, da ste voznik gasilskega tovornega vozila, ki tehta več kot 20 ton, in hitite na mesto nesreče, v kateri se je nekdo hudo poškodoval, zaradi česar mora čim prej v bolnišnico. V vozilu imate opremo, brez katere te osebe ne morete spraviti iz vozila, a gasilski tovornjak ne more do kraja dogodka, ker nekdo ni ustvaril reševalnega pasu. Kako se počutite?« pa je slikovit poklicni gasilec Žiga Zupan, ki skupaj z Albrehtom poziva k reševanju življenj tudi »samo« tako, da se vozniki pravilno razvrstijo in tako ustvarijo pot za varno vožnjo intervencijskih ekip.
Rešuje življenja
Pravilno razvrščanje in lažji dostop do kraja prometne nesreče na avtocesti je življenjskega pomena. »Lahko namreč odloča o preživetju pomoči potrebnega,« navaja Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa (AVP). Domači vozniki vse bolje poznajo pomen pravilne vzpostavitve reševalnega pasu, tuje voznike pa je treba še intenzivneje ozaveščati, dodaja. »Od prve take preventivne akcije pa do danes se je stanje izboljšalo,« pa opaža Rok Dolinšek iz službe za upravljanje prometa in prometne varnosti na Darsu. »Dokler čakamo v koloni, se nam vzpostavitev reševalnega pasu morda zdi nesmiselna, ko pa sami čakamo na pomoč reševalnega vozila, je to še kako pomembno,« je jasen.
Zaradi domačih in tujih turistov, pa tudi zlasti vse več tovornega prometa, je gneča na avtocestah poleti še večja. Najhuje je ob koncih tedna. Prav v teh prometnih konicah prihaja tudi do fantomskih zastojev, ko zaradi povečanega števila vozil hitrost bistveno pade. V samo pol minute lahko tako obstane kar sto vozil. »Vzrok za nastanek fantomskih zastojev je ravnanje voznikov. Gre za posledico vožnje na prekratki varnostni razdalji, poznega zmanjševanja hitrosti ob dohitevanju počasnejših vozil in menjave prometnih pasov (prehitevanje), zaradi katere so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost,« razlagajo v AVP. Izognemo se jim z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji, pomembno pa je, da se pri menjavi pasu vozniki ne vrivajo v kolono.