V dvorcu Elmau na Bavarskem se je začel tridnevni vrh sedmih najmočnejših gospodarskih držav (G7), ki se ga udeležuje tudi Evropska unija. Le dober dan po padcu Severodonecka, stopnjujočih se ruskih napadih na Lisičansk in vnovičnega raketiranja ukrajinske prestolnice Kijev bo cilj skupine G7 še povečati pritisk na Rusijo in poskušati najti odgovor na vse višje cene energentov in živilskih izdelkov.
Sever išče soglasja z jugom
Okoliščine vojne v Ukrajini bodo letos močno prevladovale na dnevnem redu zasedanja, na katerem naj bi sicer govorili tudi o podnebnih spremembah. Vrh v času nemškega predsedovanja skupini G7 je sicer tudi priložnost za kanclerja Olafa Scholza, da po številnih kritikah zadnjih mesecev zaradi omahovanja glede pošiljanja težke oborožitve Ukrajini in zavračanja takojšnjega embarga na uvoz ruskega plina z vodenjem in dosežki vrha zlošči svojo podobo v času prelomne točke zgodovine.
Povrhu bo poskušal prikazati, da prizadevanja G7 proti Rusiji podpira tudi »globalni jug«, kjer sicer mnogo držav ostaja nevtralnih do vojne v Ukrajini. Na srečanje bodo prispeli še voditelji Senegala, Južne Afrike, Indije, Argentine in Indonezije, ki jim bodo voditelji G7 zagotovili, da so naraščajoče cene hrane in energentov, ki so močno prizadele tudi Afriko, Azijo in Latinsko Ameriko, posledica vojne v Ukrajini, ne pa zahodnih sankcij, ki ne zaobjemajo tudi izvoza živilskih izdelkov.
Prepoved uvoza ruskega zlata?
Takoj ko so svetovni voditelji (ZDA, Velike Britanije, Francije, Japonske, Nemčije, Kanade, Italije in Nemčije) pristali v Nemčiji, jih je pričakal poziv ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe, naj sprejmejo dodatne sankcije proti Rusiji in Ukrajini zagotovijo novo orožje. »Vse kaže, da je Rusija na zloben način izkoristila začetek vrha G7 za nov raketni napad,« je po obstreljevanju severnega dela prestolnice, kjer je bila zadeta stanovanjska soseska (ta stoji v bližini že prej obstreljevane orožarske tovarne), ocenil kijevski župan Vitalij Kličko.
Nove sankcije so bile danes dejansko že na mizi svetovnih voditeljev, s tem pa tudi prvi izziv, da se pokaže enotnost do Rusije. Prve razprave so bile namenjene globalnim gospodarskim in varnostnim razmeram. A konkretno se je danes prva enotnost voditeljev G7 – to naj bi bilo tudi glavno sporočilo Rusiji ob nadaljevanju vojne – že poskušala izoblikovati prav pri vprašanju novih sankcij.
ZDA, Japonska, Kanada in Velika Britanija so ob začetku vrha napovedale skorajšnjo prepoved uvoza ruskega zlata, Washington pa je bil optimističen, da bodo do jutrišnjega konca vrha k tem sankcijam, ki naj bi po oceni britanske vlade močno prizadele ruske oligarhe in financiranje ruskega vojaškega aparata, pristopile še preostale članice G7. Francija naj bi jim bila tudi naklonjena, predsednik evropskega sveta Charles Michel (skupaj s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen na zasedanju zastopa EU) pa je bil nekoliko zadržan pri podpori tej zamisli.
Pomisleki o cenovni kapici
»Vse članice so zaskrbljene zaradi krize, s katero se soočamo. Padajoča gospodarska rast v nekaterih državah, naraščajoča inflacija, pomanjkanje surovin in prekinjene dobavne verige niso majhni izzivi,« je dejal kancler Scholz.
Tudi glede druge zamisli ZDA, Velike Britanije, Kanade in Japonske o uvedbi globalne cenovne kapice za izvoženo rusko nafto, s čimer naj bi se poskušalo zmanjšati ruske energetske prihodke in hkrati zmanjšati pritisk na svetovne energetske cene, bo do konca vrha potrebno še iskanje soglasja. Predlog za cenovno kapico, ki bi jo morali podpreti tudi vsi glavni odjemalci ruske nafte zunaj G7 (denimo Indija in Indonezija), je z zadržki sprejel predsednik evropskega sveta Michel. EU bo po njegovi oceni pripravljena preučiti to možnost, toda na način, da bo ta škodovala ruskemu gospodarstvu, ne pa evropskemu. Pojavljajo se predvsem pomisleki, kako bi bilo mogoče takšno cenovno kapico sploh realizirati. x
