Ustavno sodišče je v vseh svojih sestavah po sprejemu ustave močno poudarjalo pomen uresničevanja načela delitve oblasti, ki ga je že leta 1994, ko je presojalo zakon o sodniški službi, opredelilo kot sistem, v katerem obstaja med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo »prefinjen sistem vzajemne kontrole, omejevanja, brzdanja, prepletene soodvisnosti in ravnovesja« (odločba št. U-I-83/94). Razmerja med vejami oblasti »morajo biti postavljena tako, da nista ogroženi relativna neodvisnost in integriteta posamezne veje oblasti pri izvajanju njene funkcije, hkrati pa veje oblasti vplivajo druga na drugo in se medsebojno omejujejo, da ne pride do samovoljnega izvrševanja posamezne veje oblasti (odločba št. U-I-159/08). S tega vidika je posebej pomembna tudi odločba ustavnega sodišča s konca leta 2020 v zadevi št. U-I-474/18 glede kršitev načela delitve oblasti na področju odločitev o financiranju državnega sveta, ustavnega sodišča, računskega sodišča in varuha človekovih pravic.
Fotografija: Reuters
Pomembno je, da so se ustavni sodniki lotili področja, na katerem prihaja postopno, vendar vztrajno do prevlade izvršilne oblasti, ki z ustavno ureditvijo in dognan...
