Po četrt stoletja se Nato ponovno sestaja v Madridu (28.–30. junija) v situaciji, ko mu grozi ruska »demilitarizacija«. Kaj to pomeni oziroma naj bi pomenilo, z zaskrbljenostjo že četrti mesec spremljamo v Ukrajini. Zato je njegova prva naloga, da demonstrira čvrsto politično enotnost zavezništva ter njegovo operativno/vojaško odločnost zoperstavljanja agresivni Ruski federaciji, ki ni več Natov partner, temveč jo prepoznava kot grožnjo njegovi varnosti, miru in stabilnosti. Vojna v Ukrajini je in ni Natova vojna. Ni njegova vroča vojna, ta pripada Ukrajini in Rusiji, še kako pa je politično-propagandna, obveščevalno-kibernetična ter logistično-podporna. Nato skrbi, da se kolektivno ne vplete čez prag, ki bi ga Ruska federacija izkoristila kot povod za evropsko, morda tudi svetovno konvencionalno, morda celo jedrsko vojno. Zaveznice zato pomagajo individualno. Ali ta poudarek na formi lahko prepriča Rusijo, da (še) ni v vojni z Natom?
Fotografija: Reuters
Nato mora najprej pomiriti razkol v svojih vrstah med »mirovniki« (ki zagovarjajo mir za vsako ceno) in »pravičniki« (ki zagovarjajo poraz Rusije za vsako ceno). Pr...
