Prvega aprila letos se je v Kobjeglavi na Krasu zgodil nezaslišan zločin, ki je pretresel mirni predel Krasa. Občanka je naslednji dan v neki hiši našla na pol zažgano truplo 57-letnika. Bil je večkrat zaboden in porezan z ostrim predmetom. Stekla je obsežna kriminalistična preiskava, preiskovalce pa so sledi vodile v sosednjo Italijo. Ob nadzoru obeh tožilstev so se naši kriminalisti povezali s kolegi iz Nabrežine in Trsta in razrešili zločin.

V ponedeljek se je na koprski policijski upravi zglasil 59-letni Italijan. Prišel je po mobilni telefon, ki so mu ga v začetku meseca zasegli italijanski policisti. Očitno so vedeli, zakaj. Na nek način so 59.letniku nastavili past. Ko je Italijan začel povpraševati po telefnou in kako bi ga dobil nazaj, so mu naši policisti nataknili lisice in ga privedli do preiskovalne sodnice, ki ga je strpala v pripor. V vmesnem času so namreč zoper osumljenega zbrali dovolj dokazov, da so včeraj izsledke lahko prestavili tudi javnosti. »Na kraju zločina smo našli kokain, heroin in konopljo. Umorjeni nam je bil znan kot preprodajalec droge, njegovi odjemalci so bili v glavnem Italijani. Prav zato smo se povezali s kolegi z druge strani meje na Krasu. Ugotovili smo, da je bil 59-letni osumljenec dolžan denar za drogo umorjenemu. Opravili smo ogrmno razgovorov, za nas so na italijanski strani to delali naši tamkajšnji kolegi. Ogled kraja zločina je bil zelo temeljit in lahko smo zavarovali ključne dokaze. Tudi DNK sledi,« je pojasnil Primož Ogrinc, vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Koper.

Preiskava v Novi Gorici še poteka

Vodja oddelka za krvne in seksualne delikte na Generalni policijski upravi Damjan Miklič pa je dodal, da v Sloveniji ostaja nerazrešenih zgolj kak odstotek umorov, ubojev in poskusov le-teh. Med temi ostaja januarski umor v Novi Gorici, kjer pa sledi očitno prav tako vodijo v Italijo. Število teh kaznivih dejanj se pri nas zmanjšuje. Če jih j ebilo še pred 20-imi leti okoli 100 letno, jih je zdaj okoli 40. Izstopalo je leto 2020 s kar tremi množičnimi umori. Najbolj pogost motiv je sovraštvo, sledijo koristoljubje, psihične motnje storilcev, ljubosumje in kriminalna vpletenost. Tretjina jih je v družinskem krogi, petina vseh je partnerskih umorov oziroma ubojev.