Documento, ki poleg beneškega biennala vsakih pet let prinaša najpomembnejšo predstavitev sodobne umetnosti, je odprl nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier. Da documento, ki poteka od 1955, odpre nemški predsednik, je bolj ali manj samoumevno, a letos je imel Steinmeier, kot je povedal, kar nekaj zadržkov glede svoje udeležbe. »Želim biti odkrit: V zadnjih tednih nisem bil prepričan, ali bom danes tukaj,« je dejal Steinmeier. Steinmeier je v uvodnem govoru, ki se je navezoval na razpravo o antisemitizmu v povezavi z letošnjo documento, izpostavil, da documenta le redkokdaj sproža tako ostro in kritično razpravo, kot je letošnja. Indonezijskemu kuratorskemu kolektivu Ruangrupa je namreč eno od kasselskih združenj očitalo, da je vključilo tudi organizacije, ki podpirajo kulturni bojkot Izraela ali so antisemitske.
Kot je v govoru poudaril nemški predsednik, je umetniška svoboda pomemben steber demokratičnih družb, vendar ima tudi svoje meje. »Umetnost je lahko ofenzivna, mora sprožiti razprave,« je še povedal in dodal, da je kritika izraelske politike dovoljena, a kjer se kritika izraelske politike prevesi v dvom o obstoju Izraela, je meja prekoračena, je še opozoril Steinmeier in dodal, da je še pred odprtjem documente opazil »nekaj nepremišljenega, neprevidnega ravnanja do države Izrael. V Nemčiji je priznanje Izraela osnova in predpogoj za razpravo. Presenetljivo je, da na tej pomembni razstavi sodobne umetnosti ni zastopan noben judovski umetnik iz Izraela,« je še bil kritičen nemški predsednik.
Duha na documenti najbolj buri predstavitev palestinske skupine The Question of Funding, ki je sprožila razpravo o antisemitizmu. Umetnik Mohamed al Havajri na primer v svoji seriji Guernica Gaza združuje podobe napadov izraelske vojske na palestinsko ozemlje s klasičnimi motivi Milleta, Delacroixa, Chagalla in van Gogha. Naslov serije je povezan s sliko Guernica Pabla Picassa, ki je nastala leta 1937 kot odgovor na nacistično uničenje španskega mesta. Že pred odprtjem razstave se je v Nemčiji razvnela razprava o antisemitizmu sodelujočih umetnikov, češ da nekateri člani kolektiva Ruangrupa podpirajo gibanje BDS, ki se zavzema za bojkot, dezinvesticije in sankcije Izraela. Prav tako naj bi gibanje BDS podpirala dva umetnika palestinske skupine Question of Funding. Nekatere nemške judovske organizacije so že pred odprtjem glasno pozivale k umiku spornih umetniških del. V luči političnih razprav v povezavi z documento so sobotni otvoritveni dan v Kasslu pospremili tudi manjši shodi propalestinskih in proizraelskih skupin.
Globalni Jug
Documenta, ki letos sodobno umetnost prikazuje kar na 32 različnih mestih. Letošnja documenta predstavlja globalni Jug. Poudarek ni na umetniškem delu samem, temveč na umetnosti kot kolektivnem procesu. »Documenta je bila vedno portret svoje dobe, revolucionarna umetnostna razstava, ki sproža dvome o našem pogledu na svet in današnjem razumevanju umetnosti,« pravi ministrica za znanost in kulturo nemše zvezne države Hessen Angela Dorn.
Koncept kolektiva Ruangrupa temelji na indonezijski arhitekturi lumbung. V otoški državi je lumbung beseda za skupno skladišče za riž, v katerem se odvečni pridelek shrani v korist skupnosti. Umetniška vodstvo kolektiva je želelo to tradicijo delitve prenesti tudi na svetovno umetniško razstavo v Kasslu. »Želimo ustvariti globalno usmerjeno, sodelovalno, interdisciplinarno platformo za umetnost in kulturo, ki bo ostala učinkovita tudi po stotih dneh Documetne 15. Naš kuratorski pristop je usmerjen v drugačno vrsto skupnega modela rabe virov – gospodarsko, pa tudi v smislu ideje, znanje, programi in inovacije,« so zapisali v kolektivu Ruangrupa.
Documenta 15 bo v Kasslu na ogled do 25. septembra.