Neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. Dva vzroka za prometne nesreče, na katera že vrsto let največkrat opozarjajo in opozarjamo. In ki se jima je predvsem v zadnjih letih pridružil še eden – uporaba telefona med vožnjo. Pri čemer še zdaleč ne več zgolj v smislu pogovarjanja, temveč, odkar so svet preplavili pametni telefoni z velikimi zasloni, tudi zaradi ukvarjanja s funkcijami telefona, kot je brskanje po spletu, pisanje sporočil in podobno. Grozljiv je denimo podatek, da je policija v Sloveniji samo lani ugotovila 33.294 kršitev nedovoljene uporabe telefona med vožnjo. Se pa pri telefonu vse skupaj niti približno ne ustavi, saj je nevarnih motečih dejavnikov med vožnjo še veliko.
Se pa med njimi, čeprav je seveda res, da so sodobni avtomobili vedno bolj varni in opremljeni z vse več asistenčnimi sistemi, po številnih raziskavah kot največji moteči dejavnik v zadnjem času kaže še en vedno bolj pomemben del takšnih vozil – tako imenovani infozabavni sistem. Ter z njim povezana povezava s pametnim telefonom, vse pogosteje pa tudi upravljanje z različnimi nastavitvami avtomobila; številni proizvajalci namreč domala vse, vedno pogosteje tudi upravljanje s prezračevanjem in podobne reči, »zapakirajo« v osrednji velik zaslon na dotik. »Vsako upravljanje in nastavljanje nastavitev med vožnjo pomeni distrakcijo voznikove pozornosti in podaljšanje reakcijskega časa voznika. V realnosti to pomeni, da voznik, ki ni osredotočen na vožnjo, prevozi občutno več poti preden sploh reagira na dano situacijo v prometu. Pri upravljanju nastavitev preko zaslonov na dotik, pa je voznikova pozornost še občutno bolj zmanjšana, odmaknjen je tudi pogled s ceste, kar pomeni le še daljši reakcijski čas,« je opozoril tudi Aleš Rodič, predavatelj in trener varne vožnje v Centru varne vožnje Blagomix- Logatec.
Močno upočasnjen reakcijski čas
Reakcijski čas pa se ne poveča le malo, temveč drastično. Pred kratkim predstavljeni rezultati raziskave britanskega laboratorija za transportne raziskave (Transport Research Laboratory, TRL) so tako razkrili izjemno natančne podatke, ki so skrb vzbujajoči. »Najnovejši infozabavni sistemi poslabšajo reakcijski čas za volanom bolj kot uživanje alkohola in konoplje,« se je glasila uvodna poved, številke pa so bile več kot zgovorne. Če ima na vožnjo polno osredotočen voznik ali voznica reakcijski čas praviloma eno sekundo, se ta namreč pri tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola do zakonsko dovoljene meje, upočasni za 12 odstotkov, pod vplivom marihuane za 21 odstotkov, pri uporabi že prostoročnega načina telefoniranja pa za 27 odstotkov. Pri čemer pridemo do infozabavnih sistemov. Uporaba glasovnih ukazov preko tako imenovanega »android auta« (povezava telefona z operacijskim sistemom android in avtomobila) ali »apple carplayja« (povezava Applovega telefona z operacijskim sistemom iOS in avtomobila) reakcijski čas upočasni od 30 do 36 odstotkov, če z obema upravljamo neposredno s prsti, torej preko zaslona na dotik, pa se upočasni za kar 53 do 57 odstotkov.
To pa še ni vse. Odvračanje pozornosti, ki ga povzročijo infozabavni sistemi, so pri vožnji s hitrostjo 110 kilometrov na uro povprečno dolžino zaustavljanja povečali na razdaljo petih avtomobilov, nekateri vozniki pa so med upravljanjem z nastavitvami preko zaslonov na dotik pogled s ceste umaknili tudi za 16 sekund. Za ponazoritev: v tem času pri omenjeni hitrosti vozilo prepotuje več kot 500 metrov! Pri čemer se je treba zavedati, da že, ko pogled s ceste umaknemo za dve sekundi, možnost za nesrečo podvojimo. Rezultati raziskave so bili tako jasni – uporabljanje ukazov preko zaslonov na dotik reakcijski čas poslabša še bolj kot pisanje sporočil preko pametnih telefonov. »Ocene kažejo, da so moteči dejavniki za voznike pomemben faktor pri kar tretjini vseh cestnih prometnih nesreč na evropskih tleh vsako leto. Vse, kar voznika med vožnjo zmoti in ga pripravi do tega, da umakne pogled s ceste, je slaba novica za prometno varnost,« je ob tem povedal direktor raziskav pri podjetju IAM RoadSmart Nel Greg.
Smiselne omejitve
A kdo je kriv, da je prišlo do takšnega razmaha omenjenih sistemov na način, ko tako zelo motijo voznika? Aleš Rodič pravi, da bi po eni strani del krivde lahko pripisali avtomobilskim proizvajalcem, ki v vozila nameščajo zaslone na dotik, vendar pa se moramo zavedati, da proizvajalci vozil delujejo po principu povpraševanja in v vozila nameščajo komponente, ki si jih kupci želijo oziroma so za njih pripravljeni odšteti denar. »Nedavno tega sem se pogovarjal z enim izmed avtomobilskih prodajalcev, ki mi je opisal spremenjeni način obnašanja kupcev. Če je še pred petimi leti povprečnega kupca zanimala moč motorja, navor in poraba goriva, ga danes najbolj to, ali se bo njegov telefon lahko povezal z avdio sistemom v vozilu! Zato iskanja krivca zgolj na strani proizvajalca ni pravično, saj se tudi tu ves sistem uravnava na podlagi povpraševanja in ponudbe,« pravi Rodič in poudarja, da je uporaba sistemov, ki nam jih ponuja vozilo, v prvi vrsti odvisna od discipliniranosti voznika.
Pri tem so seveda lahko v veliko pomoč tudi denimo skupinske delavnice o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa, ki jih izvajajo na tečajih varne vožnje in pri katerih je ena izmed pomembnih tem tudi predstavitev motečih dejavnikov in vpliva le-teh na način vožnje in na reakcijske čase. »Zavedanje problematike med vozniki je prvi korak k temu, da se vozniki zamislimo in poskušamo moteče dejavnike kolikor se le da odstraniti,« še pravi Rodič, ki pa se obenem zaveda, da se zgolj na »disciplino« posameznika oziroma posameznice za volanom ne gre zanašati: »Zato bi bilo vsekakor smiselno, da bi se razvoj omejil tudi s pomočjo zakonodaje in se na ta način omejil, dokler vožnja ne bi postala popolnoma avtonomna. Smiselno bi bilo, da bi se proizvajalcem predpisalo, da so zasloni na dotik preprosti za uporabo in pregledni ter narejeni tako, da vozniku ni potrebno iskati nastavitev v podmeniju.«
