Športne kroge je v teh dneh presenetila novica, da je v 78. letu starosti umrl znani košarkarski igralec Borut Bassin - Taubi. Rodil se je 6. julija 1944 v Ljubljani. Oče Romeo in mati Hilda (rojena Golob) sta Borutu omogočila osnovno (1951–1959) in srednje šolanje (gimnazija, 1959–1963). Že v zgodnjih letih je pokazal izredne telesne in kognitivne sposobnosti. Te je že zgodaj odkril košarkarski pedagog in trener Roman Ogrin, vodilni strokovnjak mladinskih selekcij v Olimpiji, pozneje trener v AŠK Tivoli. V tem okolju je rasel in se košarkarsko razvijal Bassin. Vedno bolj so njegovi športni začetki kazali, da dobivamo izjemnega, zunajserijskega košarkarja kreativnih zamisli, svobode v igri. Tako je že pri dvanajstih letih presenečal strokovnjake, vse, ki so gledali njegovo posebno ustvarjalno igro.
Prvič je zaigral v članski ekipi, ko je stopil v sedemnajsto leto starosti! Da, Taubi je presenetil vse. Dobili smo enega največjih košarkarjev pri nas. Borut Bassin je prišel v zgodovino slovenskega športa. Danes ocenjujem, da velja Taubi za enega največjih, najbolj priljubljenih košarkarjev. Znan je bil po enkratnih potezah v igri, reševanju problemov igre na njemu lasten način. To je bila igra, ki je danes v moderni košarki ne poznamo. Igral je izvirno, ustvarjalno in predvsem svobodno. Bil je igralec prave, gledljive košarke. Ne take današnje, zelo agresivne. Zaradi tega je bil izredno priljubljen pri gledalcih. Dobro sem ga poznal, ker sem bil v sezonah od 1962 do 1972 njegov trener.
Najboljši je bil v napadalnih akcijah, v igri z žogo, ki jo je vodil izredno. Na igralnem mestu branilca, visok je bil 178 centimetrov, je razigraval soigralce in kreiral igro moštva. Vedno bolj je vstopal tudi v reprezentančne vode. Trenerja Ranka Žeravico je njegova igra navdušila, saj ga je pri sedemnajstih letih uvrstil v državno reprezentanco, v kateri je od Olimpijinih igralcev na petem mestu po številu nastopov. Leta 1963 je prvič nastopil in od takrat odigral 63 tekem. Ima tudi tri medalje s svetovnega prvenstva.
Taubi so ga klicali vsi, gledalci in trenerji. Ugibanja, od kod ta vzdevek, so bila različna. Morda najbližje resnici je, da ga je dobil po materinem priimku. Mnogi so povezovali njegovo igro in goloba.
V zasebnem življenju je s prijatelji zelo rad odhajal na morje. Tam je ostal tudi mesec dni. V Ljubljani smo poznali njegovo druženje v trojici Taubi-Gale-Oblak. Košarkar-hokejist-nogometaš. Govorilo se je, da ima Gale avto, Oblak denar in Taubi idejo! Po nesreči z vespo, ko se je poškodoval, je postal bolj previden. Upokojitev ga je povsem oddaljila iz Ljubljane. Na Tolminskem je užival v svoj brunarici, naučili so ga ribariti v Soči. To ga je pripeljalo do mirnega življenja s prijatelji. Tudi vnuki so ga obiskovali in takrat se je povsem vživel v ribištvo, pohajkovanje v naravi in uživanju v miru, vodi, kopanju in v delu ob brunarici. Tolmin, Bovec, Kobarid so bile njegove najpogostejše relacije.
V javnosti ga dejansko ni bilo, čeprav se ga spominjamo še danes. In Borut Bassin živi, spomnimo se ga, ko je igral za Olimpijo. Spomnimo se vseh njegovih vragolij, svojevrstnega razumevanja igre in svobode v igri. Tega ni nikoli povedal. Tako je igral in užival! Večkrat je dejal, da mu je bila strast krasti žogo, saj je užival v tem. Vemo, da je v tistih časih AŠK Olimpija omogočala razviti cilj: vsakemu omogočiti, da uresniči svoje želje, izrazi svoje ideale, mladost v športnem, košarkarskem delovanju, v nenehnem tekmovanju. Težave in ovire, ki so jih reševali in preskakovali, imajo vzrok skoraj izključno v visokih ambicijah, na katere obvezujeta velik košarkarski kapital in tradicija Olimpije.
Spominjam se njegovih razmišljanj: »Predstava o tem, kakšno naj bi bilo doživetje česa, kar v stvarnosti še ni nastopilo, je bistvo našega sedanjega življenja. Od ene vrste dela se najbolj odpočijemo tako, da se lotimo drugega!« Taubi je bil topel človek. Zdaj šele razumemo, zakaj ga je imela publika rada. Rad je igral svojo igro in svobodno reševal vse probleme v igri. In v življenju. Da, Taubi, to si bil ti. Hvala ti za vse!
Mik Pavlovič
