Že 11. se poletni muzejski noči pridružuje tudi državni zbor, kjer si bodo obiskovalci kot vsako leto doslej lahko ogledali freske Slavka Pengova Zgodovina Slovencev od naselitve do obdobja po koncu druge svetovne vojne ter letos še razstavo o treh desetletjih razvoja in delovanja državnega zbora.
Med 18. uro in polnočjo bo mogoče odkrivati, kaj se v vsej tej prostorih dogaja v nočnih urah, raziskovati muzejske in galerijske zaklade, prisluhniti koncertom ter se udeležiti vodstev, delavnic in predavanj.
Izjemni zakladi kulturne dediščine
Predsednica predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije Alenka Černelič Krošelj je zagotovila, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za prepoznavnost slovenskih muzejev in galerij, ki ponujajo izjemne zaklade kulturne dediščine.
Prireditev že nekaj let koordinira mariborski Muzej narodne osvoboditve. Koordinatorica Poletne muzejske noči Simona Tripkovič je poudarila, da bodo na voljo programi za otroke in odrasle, vsak obiskovalec bo lahko našel nekaj zase.
Če je obiskovalcev muzejev in galerij na poletno noč običajno veliko, je v zadnjih dveh letih na obiskovanje muzejev in galerij zelo vplivala pandemija covida-19.
Slovenski statistični urad je tako ob poletni muzejski noči pripravil posebno objavo, ki kaže, da je leta 2020 kar okoli 94 odstotkov muzejev in galerij sporočilo, da je bila njihova dejavnost okrnjena. Triinsedemdeset odstotkov jih je hkrati navedlo, da so jih razmere spodbudile k drugačnim oblikam dejavnosti. Muzeji in galerije so leta 2020 pripravili 893 razstav, kar je manj kot leto pred tem, ko jih je bilo 1406.
