Slovenija in še nekatere države so se v iskanju poti, kako zajeziti skrivno prehajanje meja, obdale z žičnato ograjo, za katero je slišati, da jo bo nova slovenska oblast dala odstraniti. Zgodovina poleg zgoraj navedenih množičnih migracij pozna podobne situacije, ko so prebivalci nekaterih evropskih držav množično odhajali na drugo stran oceana, v Severno in Južno Ameriko ter Avstralijo. Med njimi je bilo tudi veliko Slovencev. Ti so se v Ameriko začeli izseljevati v drugi polovici 19. stoletja. Po nekaterih ocenah naj bi danes v ZDA živelo približno 300.000 ljudi slovenskega rodu, od tega kakšnih 80.000 v Clevelandu (Ohio) in njegovi okolici, zaradi česar se je tega kraja prijelo ime glavno mesto Slovencev v ZDA. V Kanadi naj bi živelo od 40.000 do 50.000 Slovencev, v Južni Ameriki pa nekaj več kot 30.000 ljudi slovenskega rodu, od tega največ v Argentini. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so bili slovenski časopisi polni vabil ladijskih družb za ugodne prevoze v Ameriko, po drugi strani pa je bilo objavljenih tudi veliko člankov s svarili, da se tam ne cedita med in mleko in da je življenje lahko še bolj kruto kot na trdi rodni grudi.
(Svarilo Slovencem pred izseljevanjem v Ameriko.)
Lani smo poročali, da se je več slovenskih ljudij iz našega Primorja dalo agentom preslepariti na seljenje v Ameriko. Zdaj pa tržaška »Edinost« poroča, da ti izseljenci domov pišejo, kako grozno slabo se jim godi. Tako-le se poroča: »Dve debeli pismi prišli sta s Parana v Argentinskej republiki. Svojih žalostij in nesreč ne morejo zadosti popisati ti ubogi ljudje. Kdor koli ove liste (izseljencev) bere ali sliši brati, ne bo nikoli želel si v Ameriko. Tam umirajo za lakoto. Več dni so morali jesti samo travo – mala otročiča sta jim umrla, najbrže za lakoto, ker jeden otrok je še zadnjo uro klical: Mama, kruha! Pa ga nij bilo kje dobiti v samoti, kamor so bili zapeljani koj od začetka. Zdaj smo, pravijo, kakor cigani. Kdor more delati, dela le za živež – kdor pa ne more, mora beračiti. Gospodarji, ki dajo neobdelano zemljo v zakup, so z izseljenci strašansko strogi in neusmiljeni. (…) Če izseljenec umre, morajo ga sami zakopati, brez duhovna in brez zvonjenja v neblagoslovljeno zemljo. (…) Tako je v Ameriki.«
Slovenski narod, 11. septembra 1880
(Izselovanje)
v Ameriko se na Goriškem vedno bolj razširja, ker brezvestni agentje ljudi k temu zapeljujejo. Amerika sploh ni več to, kar je bila nekdaj in naših domačinov, ki se sedaj tjekaj selijo, večina žalostno pogine. Marsikdo krvave solze preliva, tjekaj dospevši, ker vse v drugačnem svitu dobi, kakor mu je pa tisto brezvestni agent tukaj slikal. Gradiščanski okrajni glavar je zavkazal orožnikom, naj za takošnimi agenti nekoliko pogledajo, in res so našli že znanega tiča, ki je bil zarad zapeljevanja ljudi k izseljevanji jedenkrat že kaznovan z globo 100 gold.
Slovenec, 8. maja 1885
(Konec slovenski naselbini v rajski dolini v Kaliforniji)
Slovenski duhovnik Jeram v Kaliforniji je bil predlanskim sprožil misel, naj se v »rajski dolini« v Kaliforniji napravi slovenska naselbina. Ta naprava je bila umazana špekulacija. Jeram je preslepil mnogo Slovencev, da so za to napravo žrtvovali ves svoj zaslužek, zapustili svoja bivališča in se naselili v »rajski dolini«, katera je prava puščava. Slovenski naseljenci so drug za drugim zapustili puščavo, kamor jih je bil zvabil duhovnik Jeram. Kakor poroča »Amerikanski Slovenec«, ni zdaj v »rajski dolini« nobenega izseljenca več. Polom te Jeramove naselbine je za prizadete slovenske rojake usodnega pomena. Izgubili so najmanj 50.000 dolarjev, mnogi iz njih prišli so na beraško palico, Jeram pa je naredil lep dobiček in se zdaj smeje svojim prevaranim rojakom.
Rodoljub, 15. maja 1897
Zvišanje prevoznih cen v Ameriko.
Z Dunaja poročajo, da je zvišala družba Canadian Pacific prevozne cene v Ameriko na medkrovu od 105 na 140 kron. Sedaj bodo tudi druge parobrodne družbe zvišale cene. Vzrok zvišanja je velikanski naval izseljencev.
Zarja, 2. junija 1913
Amerika, rdeče pa gnilo jabolko.
Slovenski Amerikanci in amerikanski listi vedno hvalijo Ameriko. To ni nič novega. Pred par tedni (5. maja t. 1.) pa je amerikanski list »Glas naroda« prinesel iz Minesote dopis nekega M. Pogorelca, v katerem ta vso svojo amerikansko jezo izliva na nekega kranjskega duhovnika, ker je ta v pridigi ljudem branil iti v Ameriko. Da je pri tem napadu tudi napačno poročal in pretiraval, to njegove amerikanske vesti prav nič ne moti. (…)
Dopisnik pa popolnoma zamolčuje, da tam otroci Amerikanci postanejo in da zaničujejo jezik svojih staršev, še v slovenski cerkvi molijo angleški rožnivenec. Tako se bo narodnost Slovencev tam čisto izgubila. (…)
Sicer pa naj Slovenci v Ameriki še tako hvalijo Ameriko, oziroma njen dolar, in naj še tako vabijo sorodnike iz naše domovine čez morje, mi moramo kljub temu govoriti zoper izseljevanje v Ameriko, in to zaradi sledečih faktov. (…)
Naš ljubljanski gosp. škof vedno svari pred Ameriko in to s prav očetovskimi besedami. Ginljive so njegove besede v letošnjem »Škofijskem listu« (str. 59): Koliko škode napravi izseljevanje naši domovini! Najboljše delavske moči odhajajo v Ameriko, premnogi se uničijo telesno, premnogi tudi duševno. (…)
Kaj porečete Amerikanci k temu, da je bilo že toliko posestev na Kranjskem na dražbi prodanih, ker so posestniki – možje v Ameriki velikanske dolgove napravili. Ali je srečen amerikanski dolar? Kaj porečete k temu, da je morala nedavno neka žena 700 kron plačati, ker je mož v Ameriki dolg naredil; vrhutega ima ta Amerikanec sina na Kranjskem, ki je v 7. razredu gimnazije, pa ga še ne pozna ne. (…)
Domoljub, 5. junija 1913
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib