Podobe na filmskem traku so iluzija. Popolna. In gledalci smo vsi po vrsti ujetniki teh iluzij. Še več, kadar koli se srečamo s katerim koli filmskim dejavnikom, si pogosto želimo, da bi nas pravzaprav pozdravila vloga in ne igralka ali igralec v civilu, ki je to vlogo odigral. Nihče ni imun za tovrstno kupčkanje, tudi sam dolgo nisem bil, dokler se nisem srečal z Julee Cruise. Do tistega, »usodnega« trenutka sem jo gledal izključno skozi povečavo Twin Peaksa in jo videl kot zadržano razkuštrano blondinko, ki na odru pred rdečo žametno zaveso nežno, a hkrati smrtonosno zavija Falling, falling, are we falling in love. Ko sva se med njenim gostovanjem v Ljubljani pred leti zagledala na vrhu stopnišča Kina Šiška, mi je sproščena stekla v objem. Lahko si predstavljate presenečenje … Še danes se ne spomnim, kako sem se odzval. Slepa pega spomina. Kmalu zatem se je med nama razvil prijeten odgovor, v katerem mi je nič kaj skrivnostna ponudila nekaj odgovorov o svoji pevsko-igralski karieri in usodni umetniški privlačnosti med njo in – kom drugim kot - Davidom Lynchem.
Fotografija: Wikimedia
Pevka iz parka
Julee Ann Cruise je glas v sebi odkrila že zelo zgodaj. Z materjo sta sedeli v parku v rodnem mestecu Creston (Iowa), ko je začela sponta...