Včeraj zjutraj, na 113. dan vojne, ko na vzhodu Ukrajine že več tednov divjajo siloviti boji za Severodoneck in okolico, so nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski premier Mario Draghi s posebnim vlakom po desetih urah vožnje iz Poljske prispeli v Kijev, da bi izrazili podporo napadeni državi. V Ukrajini se jim je priključil romunski predsednik Klaus Iohannis (ki je po rodu Nemec). Med obiskom je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejel Scholzevo vabilo, naj sodeluje na prihodnjem vrhu G7 konec junija na Bavarskem. Zelenski pa je gostom izrazil pričakovanje, da bo Ukrajina dobila težko orožje in da bodo uvedli dodatne sankcije proti Rusiji, tudi z embargom na nakup ruskega plina. Prav tako je izrazil željo, da bi EU na vrhu prihodnji teden odobrila Ukrajini status kandidatke za polnopravno članstvo, kar so podprli vsi štirje. Pričakovati je, da bo evropska komisija danes članicam priporočila, da Ukrajini ta status podelijo in da se bo to prihodnji teden zgodilo, če se ne pojavi kak zadržek, kot se je pri Turčiji v primeru vstopa Finske in Švedske v Nato.

Macron za zmago Ukrajine

Evropski državniki so si med obiskom ogledali porušeni Irpinj in tam je Macron, ki ga v nedeljo doma čaka drugi krog parlamentarnih volitev, pozdravil »junaštvo« Ukrajincev, kritiziral »rusko barbarstvo« in dejal: »Ukrajina mora nadaljevati odpor in zmagati.« Že pred obiskom je Scholz dejal, da bodo poleg finančne in humanitarne pomoči Ukrajini zagotovili tudi pomoč v orožju. Macron je obljubil dodatne tope cezar, ki slovijo po svoji natančnosti in 40 kilometrih dometa.

Na skupni novinarski konferenci ob zaključku obiska je Macron dejal: »Ves čas smo in bomo na vaši strani, da branimo vašo suverenost, vašo ozemeljsko nedotakljivost in vašo svobodo.« Draghi pa je izjavil: »Najpomembnejše sporočilo našega obiska danes je, da Italija hoče Ukrajino v Evropski uniji.«

Podpredsednik ruskega sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev pa se je čudil, da trije vodilni evropski politiki potujejo v Kijev kot pred sto leti z vlakom, in to na obisk, od katerega ne bo »nobene koristi«. »Kdo ve, ali bo Ukrajina čez dve leti sploh še na zemljevidu sveta,« se je vprašal na twitterju.

Srečanje obrambnih ministrov Nata

V Bruslju se je včeraj končalo dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato. Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je obljubila, da bo Ukrajina kmalu dobila nemške topove in protiletalske samovozne gosenične topove gepard, pozneje pa še raketne sisteme mars II., s katerimi bi lahko zelo natančno zadela topniške položaje ruske vojske. Lambrechtova je tudi poudarila, da Nemčija dobavlja Češki sodobno težko orožje v zameno za njeno pošiljko sovjetskega težkega orožja Ukrajini. »Z Grčijo, Poljsko in Slovenijo se še pogovarjamo o tem,« je dejala.

Slovenski obrambni minister Marjan Šarec je na srečanju dejal, da je Slovenija doslej Ukrajini že dostavila jurišne puške kalašnikov, čelade, neprebojne jopiče in drugo opremo ter 35 bojnih vozil za pehoto in da dostava orožja v teh dneh še poteka, je poročala STA. Glede prihodnjih dobav pa ni mogel dajati napovedi. Dejal je tudi, da Slovenija sredstev za obrambo ne namerava zmanjševati in ostaja zavezana vzpostavitvi srednje bojne bataljonske skupine.

Latvijski obrambni minister je v Bruslju pozval Nato, naj okrepi svojo prisotnost v baltskih državah, saj naj bi vsako znamenje slabosti zavezništva spodbudilo Rusijo k novi agresiji. Glede turškega pogojevanja vstopanja Švedske in Finske v Nato pa je v zadnjih dneh Stockholm obljubil, da bo spremenil protiteroristično zakonodajo in odpravil embargo na izvoz orožja Turčiji.