Zgodba o tovarištvu in samozaupanju

Filmi zaradi koronskega kinografskega mrka še vedno prihajajo na spored z zamudo. Med njimi je tudi francoska komedija Triumf (Un triomphe, 2020) režiserja in igralca Emmanuela Courcola, ki je bila že leta 2020 premierno prikazana v uradnem programu festivala v Cannesu in istega leta prejela nagrado Evropske filmske akademije za najboljšo komedijo. Z resničnimi dogodki navdihnjena zgodba govori o igralcu Étiennu, ki v pomanjkanju kariernih izzivov na prigovarjanje uspešnejšega igralskega kolega sprejme delo mentorja zaporniške gledališke delavnice. Ker je Étienne zaradi svoje ustvarjalne stagnacije tudi sam zafrustriran in lačen priznanja javnosti, se zlahka poistoveti s svojo novo gledališko družino, slikovito skupinico petih zapornikov, ki jo sestavljajo manični, impulzivni Jordan, nežni velikan Alex, po ženi hrepeneči Patrick, priseljenec Moussa in Étiennov največji tekmec Kamel, alfa samec, ki vseskozi ogroža Étiennovo pozicijo vodje zaporniškega tropa. Med pogovori z zaporniki, katerih eksistenca je zreducirana na razmišljanje o tem, kako se čim manj boleče pretolči čez dan, Étienna trkne preblisk, da ni idealnejšega komada zanje, kot je Beckettov Čakajoč Godota. Prepričan je, da ga bodo oni razumeli kot nihče drug in ga bodo zato zmožni tako tudi odigrati, kar utegne tudi njemu prinesti nekaj tako želene družbene veljave. Zato napne vse sile in pri vodstvu zapora za svojo gledališko skupino izprosi vrsto bonitet – vaje bodo imeli v pravem gledališču, kjer bodo tudi odigrali premiero, odprto za javnost, ter tako širnemu svetu pokazali, da niso zgube, za kakršne jih imajo. Načrt mu dobro uspeva, vse dokler ga zaporniki ne presenetijo s potezo, ki ga prisili, da se tudi on sooči s svojimi strahovi.